Adventna akcija v Belgiji: Mladi potrebujejo upanje
BELGIJA (sreda, 5. december 2012, RV) – Mladi in negotovost: tako je poimenovana
adventna akcija belgijskega katoliškega združenja (Action Vivre Ensemble), ki se že
od sedemdesetih let dalje bori proti družbenemu izključevanju. Belgija velja za napredno
državo, ki se je je finančna kriza komaj dotaknila, in v katere prestolnici imajo
sedež pomembne evropske institucije. Zato so presenetljivi podatki, da 22 odstotkov
mladih med 16 in 24 letom živi z dohodkom, ki je pod pragom revščine; da je približno
ena tretjina mladih pod 25 let brezposelnih; in da je 65 odstotkov mladih prepričanih,
da jim tudi kasneje v življenju ne bo šlo bolje kot njihovim staršem.
Vsem
tem mladim je zato namenjena omenjena adventna akcija. V različnih krajih po Belgiji
bodo decembra organizirani dogodki, kot sta pogovorno srečanje ali zbiranje sredstev
v podporo 89 projektom združenja. Med temi so izobraževalni in strokovni centri, društva
po mestnih četrteh, ustanove za pedagoško spremljanje. Pripravljajo jezikovne tečaje
za priseljence, da ti lažje sledijo pouku v šolah; ukvarjajo se s ponovno vključitvijo
v družbo tistih mladih, ki so zašli; in z mladimi mamicami, ki so pogosto žrtve nasilja.
Cilj organizatorjev tokratne akcije je poglobiti se v razmere, v katerih živijo ti
mladi, ki se morajo spoprijemati s šolo, ki je pogosto zanje kraj izključevanja, z
revščino, brezposelnostjo ali težavami pri iskanju nastanitve.
Kot pravi direktor
združenja Jean-Paul Chaballe, si številne institucije prizadevajo za dostojne življenjske
pogoje teh mladih; da bi ponovno pridobili zaupanje vase in v druge; da bi si ustvarili
življenjski načrt; da bi našli smisel pripadnosti družbi in gotovost, da so lahko
koristni in cenjeni. Na tem področju delujejo mnogi sprejemni centri, mladinska gibanja
ter tudi šolske in kulturne pobude. Kadar se mladim da potrebna sredstva in zaupanje,
še dodaja direktor Chaballe, ti pokažejo svojo dinamičnost, solidarnost, ustvarjalnost.
Izkaže se, da si želijo delati, da imajo talente in voljo, da se dajo na razpolago
za služenje drugim.
Problem ni v njihovi ravnodušnosti ali lenobi, so prepričani
organizatorji akcije. Da si težko oblikujejo življenjske načrte je krivo predvsem
neprestano izmenjavanje obdobij brezposelnosti in nadomeščanja, staža, začasnega dela
in prostovoljstva. V takih okoliščinah si je težko obetati kakršenkoli razvoj in upati.
Belgijski škof mesta Liège Aloysius Jousten spominja, da je advent čas pričakovanja,
a da bi bilo v teh štirih tednih nedvomno prav govoriti tudi o upanju. Upanje je tesno
povezano z obljubo. Tako kot zaupanje in ljubezen ima svoj izvir v »drugem«. Ta »drugi«
ne želi smrti, ampak življenje; želi biti sprejet in potolažen. »Drugi« odpira nove
poglede, opogumlja nove pobude in odgovornost, spremlja korake osvobajanja. Ta »Drugi«
je po besedah škofa Joustena Jezus iz Nazareta. Škof nato zaključuje, da nas res nobena
človeška stvar ne more do konca izpolniti. A kar ljubezen, solidarnost in pravičnost
uresničijo tukaj in sedaj, bo nekega dne dopolnil Bog. Zato krščansko upanje našim
človeškim dejanjem lahko daje drugačno barvo in nas spodbuja, da ljubimo vsak dan.