Ponovno se začenja advent. Čas pričakovanja in upanja, ko zremo proti božiču.
V
svetu ne manjka problemov in situacij, ki nas nagovarjajo kot člane človeštva,
ki je na poti, in kot vernike. Dovolj je, da se na hitro ozremo okoli sebe.
Problemi
gospodarske krize in brezposelnosti, zaradi česar na mnoge ljudi pritiska ozračje
negotove prihodnosti in nezmožnosti načrtovanja novih zamisli. Družbeni in
zdravstveni problemi, na primer tisti, na katere nas je spomnil svetovni dan boja
proti nasilju nad ženskami ali proti aidsu. Problemi, pozani s konflikti in nasiljem,
kot so v Siriji, Maliju, Nigeriji, Kongu, Somaliji, Afganistanu, Iraku. Problemi,
povezani s družbenimi in političnimi napetostmi, kot je to v Egiptu.
Luči
upanja ni lahko prepoznati, čeprav te ne manjkajo. Na Kubi potekajo pogovori med kolumbijsko
vlado in gverilo. Glasovanje Združenih narodov o Palestini – ali bo spodbuda za obnovitev
mirovnega procesa? Upravičeno je upati.
Skratka, živimo med vprašanji,
skrbmi in krhkim upanjem. Čas adventa nam mora pomagati, da sprašujemo in najdemo
razloge za veliko upanje, ki nam ne dopušča, da bi nas potegnilo v brezup, in podpira
tudi človeško upanje v času pričakovanja. Navsezadnje, vsi napori znanosti, diplomacije
in politike, ki iščejo družbeni mir, narodni in mednarodni, imajo smisel in dolgotrajno
trdnost samo, če temeljijo na osebnem spreobrnjenju, da bi si tako prizadevali
za mir, kot pravi Gospod. Temu moramo posvetiti naše molitve in zavzemanja v tem adventu.