Benedikt XVI.: Današnja Božja Beseda zarisuje način obnašanja, s katerim bomo pripravljeni
na Gospodov prihod
TRG SV. PETRA (nedelja, 2. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na trgu
sv. Petra med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na 1. adventno nedeljo
spregovoril o začetku novega bogoslužnega leta, ki se začne z adventnim časom ter
o našem budnem pričakovanju skupaj z Gospodom, Njegovega drugega prihoda. Po molitvi
in blagoslovu je sveti oče omenil današnjo beatifikacijo laika Devasahayama Pillaia,
ki je bila v Kottarju v Indiji in spomnil na jutrišnje obhajanje Mednarodnega dneva
pravic oseb s posebnimi potrebami. Sveti oče je zbrane vernike, ki so se na prvo
decembersko nedeljo v velikem številu zbrali na trgu sv. Petra, nagovoril z besedami:
»Dragi bratje in sestre! Cerkev danes začenja novo bogoslužno leto. Ta pot je letos
obogatena z Letom vere ter obhajanjem 50. letnice začetka II. vatikanskega ekumenskega
koncila. Prvo obdobje na tej poti je adventi čas, ki ga po rimskem obredu pred
Gospodovim rojstvom oziroma skrivnostjo učlovečenja, sestavljajo štirje tedni. Beseda
'advent' pomeni 'prihod' ali 'navzočnost'. V antičnem
svetu so s to besedo označevali obisk kralja ali cesarja v neko pokrajino. V krščanskem
izrazoslovju pa se nanaša na prihod Boga ter na njegovo navzočnost v svetu, na skrivost,
ki v celoti obdaja tako vesolje kot zgodovino, v katerem pa sta dva vrhunca: prvi
in drugi prihod Jezusa Kristusa. Prvi je ravno učlovečenje, drugi pa je njegov veličastni
prihod ob koncu časov. Ta dva dogodka, ki sta časovno ločena med sabo in nam ni dano
vedeti koliko, pa sta v globini povezana, saj je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem
uresničil tisto preobrazbo človeka in vesolja, ki je končni cilj stvarstva. Toda preden
bo konec, je potrebno evangelij oznaniti vsem narodom, kakor pravi Jezus v Markovem
evangeliju. Gospodov prihod se nadaljuje in svet je potrebno prekvasiti z njegovo
navzočnostjo. Pri tem stalnem Gospodovem prihodu v oznanjevanju evangelija, je potrebno
naše nenehno sodelovanje. Cerkev, ki je kot Nevesta, zaročenka Božjega križanega in
vstalega Jagnjeta (prim. Raz 21,9), v povezanosti s svojim Gospodom, sodeluje pri
tem Njegovim prihodu, s katerim se že začenja njegov veličastni prihod.
K temu
nas kliče današnja Božja Beseda, ki zarisuje način obnašanja, s katerim bomo pripravljeni
za Gospodov prihod. V Lukovem evangeliju Jezus pravi svojim učencem: 'Varujte
se, da vaša srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi...
Zato čujte in vsak čas molite' (Lk 21,34.36). Torej treznost in molitev.
K temu apostol Pavel dodaja povabilo 'k rasti in k preobilju v ljubezni' med
nami in do vseh, da bodo naša srca trdna in neoporečna v svetosti (prim. 1Tes 3,12-13).
Sredi svetovnih preobratov in puščav ravnodušnosti ter materializma sprejemajo kristjani
Božje zveličanje ter zanj pričujejo z drugačnim načinom življenja, kakor mesto, ki
je postavljeno na goro. 'Tiste dni' naznanja prerok Jeremija, 'bo Jeruzalem
prebival na varnem. Takole pa jo bodo imenovali: 'Gospod', naša pravičnost'
(Jer 33,16). Skupnost vernikov je namreč znamenje Božje ljubezni, njegove pravičnosti,
ki je v sedanji zgodovini že navzoča in delujoča, ki pa še ni v polnosti uresničena
in jo je zato potrebno nenehno pričakovati, zanjo prositi ter jo pogumno ter s potrpežljivostjo
iskati.
Devica Marija s svojim poslušanjem Boga, z globoko željo izpolnjevati
njegovo voljo ter z veselim služenjem bližnjemu, v polnosti uteleša duha adventa.
Pustimo se ji voditi, da nas Bog, ki prihaja, ne najde zaprtih vase ali raztresenih,
temveč bo lahko v vsakem od nas vsaj malo razširil svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti
in miru.«