Kardinal Vegliò o tem, zakaj na Trgu sv. Petra te dni stojijo cirkuški šotor, vrtiljak in lutkovno gledališče

VATIKAN (petek, 30. november 2012, RV) – Profesionalni cirkusantje, ljudje, ki delajo v lunaparkih in se ukvarjajo s sejmi, ulični umetniki, lutkarji in člani folklornih skupin: to so ljudje, ki so se te dni zbrali v Rimu na romanju, med katerim se bodo srečali tudi s svetim očetom. Avdienca je predvidena jutri dopoldne, medtem ko so se danes udeležili svete maše v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Pobudo za organizacijo dogodka je med drugimi dal Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih. Udeležuje se ga okoli 7.000 oseb, ki prihajajo iz Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Rusije, Španije, Švice, Madžarske in iz Združenih držav Amerike. Njihovo dvodnevno romanje poteka v znamenju leta vere. Obenem obeležuje 25. obletnico ustanovitve Fundacije Migrantes, ki je prav tako sodelovala pri organizaciji romanja. Na prisotnost cirkusantov v mestu pa opozarja neobičajen prizor: cirkuški šotor, vrtiljak in lutkovno gledališče, ki te dni stojijo na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Pobuda za to romanje izvira iz neke želje, kot v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano pojasnjuje kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. In sicer želje, ki so jo izrazili ti ljudje sami, da bi na grobu sv. Petra zajeli novo navdušenje in obnovili zvestobo papežu. Njihov namen po romanju je bolj verodostojno sodelovati v poslanstvu Cerkve, o katere vrednotah pričujejo vsakodnevno, ko jih prinašajo na ulice in trge po svetu. Kardinal še pojasnjuje, da bo sveti oče te romarje sprejel, da bi jim pokazal, da četudi se pogosto zdijo pregnani na obrobje mest in vasi, so vseeno vedno v srcu Cerkve.

Po ocenah v Evropski uniji obstaja med šeststo in tisoč cirkusov. Po celem svetu pa se lahko govori o več milijonih oseb, ki so izbrale ta način življenja. Njihove predstave s svojim ljudskim značajem, kot pravi kardinal Vegliò, so postale del umetniške in kulturne dediščine. S svojim delom in pozitivnimi vrednotami bogatijo družbo po celem svetu. Jutrišnja avdienca, ki bo izjemen in zgodovinski dogodek, je potrditev bližine Cerkve in znamenje spoštovanja do njihovega prispevka za človeštvo. Obenem gre za novo pričevanje, da se Cerkev brez izjeme obrača na vse. Zaradi narave svojega dela ljudje iz cirkusov ne pripadajo nobeni župnijski skupnosti, kar ima posledice tudi za njihovo zakramentalno življenje. Po drugi strani pa prav dejstvo, da so stalno na poti, v njih spodbuja željo po pravi pripadnosti Cerkvi in duhovni rasti. Lokalna Cerkev mora biti torej pripravljena jih poslušati, jih sprejemati in jim izkazati velikodušno gostoljubnost. Tudi v tem okolju je tako nujna nova evangelizacija, poudarja predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih.

Kardinal nato spominja še na besede bl. Janeza Pavla II., ko ta govori o ljudeh, ki so vedno pripravljeni priklicati nasmeh na otrokov obraz, za trenutek razjasniti pogled obupane osamljene osebe in preko svojih predstav zbližati ljudi med seboj. Cirkusantje in drugi potujoči umetniki ustvarjajo naravne kraje dialoga med kulturami in verstvi ter omogočajo njihovo vzajemno razumevanje. To so obenem kraji, ki predstavljajo priložnosti za medsebojno opogumljanje, odkrivanje solidarnosti in bratstva, spodbujanje kulture miru. Tako igrajo tudi določeno vzgojno vlogo, pomagajo razvijati ustvarjalnost in domišljijo ter so navsezadnje tudi kraji, ki omogočajo spoznavanje z drugimi ljudmi in sklepanje prijateljstev.

Audio: