Srečanje o pastorali migrantov v Evropi: Odgovoriti z več velikodušnosti in hitreje
RIM (sreda, 28. november 2012, RV) – V Rimu poteka tridnevno srečanje škofov
in narodnih predstavnikov za pastoralo migrantov v Evropi. Posvečeno je temi preseljevanja
v povezavi z novo evangelizacijo. Srečanje se je začelo včeraj popoldne, ko je zbrane
nagovoril kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov
in potujočih. Kardinal je izhajal iz ugotovitve, da so migracije sestavni del življenja
Cerkve, zato krščanstvo ne more zaobiti te stvarnosti. Srečanje želi torej ponuditi
nove predloge in strategije za pastoralo na tem področju, ki naj bi bila pastorala
občestva, in obenem prispevati k javni razpravi o pojavu migracij.
Kardinal
Vegliò je nato spomnil, da so prav velika preseljevanja v zgodovini krščanstva in
Cerkve odigrala »temeljno vlogo pri širjenju evangelija«. Osebe s seboj med
drugim nosijo svoje ideje, prepričanja in vero. Migracije tako ne le spodbujajo kulturno
raznovrstnost, ampak imajo tudi moč, da spreminjajo demografske, ekonomske in socialne
značilnosti našega planeta. Kot je zatrdil Vegliò, obstaja tesna vez med evangelizacijo
in migracijami. Prav tako obstaja nedvoumna zveza med novo evangelizacijo in preseljevanjem
narodov po svetu. Papež Benedikt XVI. je v poslanici za 98. svetovni dan priseljencev
in beguncev zapisal, da je za Cerkev izziv, kako »pomagati priseljencem, da bodo
ohranili trdno vero, tudi v položajih in okoliščinah, v katerih ni kulturnih opornih
točk, ki so obstajale v njihovi rodni deželi. To bo storila tako, da bo odkrila nove
pastoralne strategije, metode in jezik za vedno živahno sprejemanje Božje Besede.«
Cerkev
mora prevzeti svojo odgovornost in s pastoralo migrantov tudi mednarodno skupnost
spodbujati k spoštovanju pravice, solidarnosti in zlasti dostojanstva vsake človeške
osebe. Pristop k razpravi o pojavu migracij mora biti realističen, je v nadaljevanju
opozoril kardinal Vegliò. Ne sme se govoriti le o številkah in statistikah, temveč
se ukvarjati z moškimi in ženskami, starši, otroki in družinami. Za Cerkev tak pristop
pomeni, da odgovori tistim, ki »trkajo na njena vrata«. Pastorala občestva,
kateri je posvečeno tokratno srečanje, predpostavlja zavest o harmoniji raznovrstnosti.
Navzočnost migranta v tuji deželi stalno spominja na vesoljnost Cerkve. Ta navzočnost
na nek način postane »otipljivo znamenje in most, ki povezuje dva svetova«.
Predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih je svoj nagovor sklenil
z besedami, da je najučinkovitejši odgovor, ki ga Cerkev lahko danes ponudi na tem
področju v tem, da dela to, kar je delala vedno, vendar z več velikodušnosti in hitreje.