Quebec: Katoličan v pluralistični družbi mora pristopiti k drugačnosti
QUEBEC (torek, 27. november 2012, RV) – »Katoličan, ki živi v pluralistični
družbi in v svetu intenzivne komunikacije, je poklican v srečanje z drugačnostjo:
z drugačno vero, drugačnimi verskimi praksami, drugačnimi prepričanji in mnenji.«
Tako so zapisali škofje kanadske province Quebec v pastoralnem pismu, namenjenem katoličanom
in tudi vsem sodržavljanam, ki imajo drugačna verska prepričanja. Pred to pluralnostjo
morajo katoličani zavzeti držo sprejemanja, odprtosti, dobronamernega poslušanja in
spoštovanja, piše v pismu, ki ga je podpisal predsednik quebeških škofov, nadškof
Pierre-André Fournier.
Quebeški škofje vernike spodbujajo k iskanju novih poti.
Provinca Quebec je namreč prispela do nove stopnje v svoji zgodovini, ki pomeni tudi
večjo zrelost. Sprejeti mora izzive vedno bolj raznolikega sveta, kjer se različna
prepričanja in veroizpovedi kažejo na nov način. »Življenje v izrazito pluralistični
družbi je nekaj, kar si prejšnje generacije katoličanov v Quebecu ne bi nikoli predstavljale.
Moramo se naučiti novih načinov, kako biti kristjani in katoličani v družbi, ki se
ne prepoznava več kot izključno krščanska,« pišejo quebeški škofje. Ustanove,
organizacije in združenja quebeške province vedno bolj postajajo brez določene verske
pripadnosti. Država je zavzela mesto, ki je prej pripadalo Cerkvi, in tako prevzela
odgovornost za številne službe, ki so jih ustanovili, več generacij vodili in podpirali
duhovniki in verske skupnosti, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva
in socialnih služb.
Zaznati je tudi naglo spreminjanje družbene mentalitete,
izpostavljajo kanadski škofje. V preteklosti je bilo sklicevanje na vero nekaj spontanega,
Bog je bil neločljivi del svetovnega nazora, bil je del življenjskih odločitev na
osebni in družbeni ravni. Danes pa temu ni več tako. Sekularizacija prinaša kulturo
in nov način življenja, v katerem ni nebenega povezovanja z Bogom, religijo ali svetim.
Posledično se je spremenilo tudi delovanje kanadske Cerkve v Quebecu in postalo bolj
diskretno. Okoli 3300 duhovnikov, 400 diakonov, 11.000 posvečenih oseb in na tisoče
katoličanov laikov, kolikor jih je v kanadski provinci, živijo in delujejo na vedno
bolj nevpadljiv način, pa čeprav gre za razdeljevanje hrane in oblek, čemur se pod
okriljem župnij posvečajo prostovoljci in kar postaja vedno bolj nujna pomoč mnogim
osebam, bolnikom in revnim družinam.
Leta 2001 se je dobrih 83 odstotkov prebivalcev
province Quebec opredelilo za katoličane in le 5,6 odstotka kot ''brez verske pripadnosti''.
Gre za katolištvo z več obrazi, sestavljeno iz različnih stvarnosti. Škofje pri tem
izpostavljajo, da čeprav velik del vernikov redno ne obiskuje nedeljskih maš, ostajajo
navezani na evangeljske vrednote in svojo katoliško identiteto. Na Cerkev se obrnejo
ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot so rojstvo, posebni prazniki, poroke in pogrebi.
Zdi se, da je pluralizem na dnevnem redu tudi med katoličani, nadaljujejo škofje pastoralnem
pismu, predvsem ko je govora o stališčih glede družine, poroke, spolnosti, cerkvenih
služb, ko gre za ideje, nauk in prakse drugih religij ter tudi ko govorimo o novih
gibanjih znotraj katoliške Cerkve. Quebeški škofje sklenejo, da kljub sekularizaciji,
vera ostaja navzoča v družbi in tudi v javnem prostoru. Katoličane spodbujajo, naj
se usmerijo v služenje revnim in osamljenim ter svojo vero nenehno spreminjajo v dejanja.