VATIKAN (nedelja, 25. november 2012, RV) – »Vesoljno poslanstvo Cerkve se
ne dviguje od spodaj navzgor, ampak sestopa od zgoraj, od Svetega Duha; od svojega
prvega trenutka je usmerjena v izražanje v vsaki kulturi, da bi tako oblikovala eno
Božje ljudstvo. Ne gre toliko za eno lokalno skupnost, ki se počasi veča in
širi, ampak je kot kvas, ki je usmerjen na vesolnost, k celoti, in ki v sebi nosi
vesoljnost,« je dejal papež med včerajšnjim konzistorijem, ko je v ospredje
postavil katoliškost Cerkve. »Cerkev je Cerkev vseh ljudstev in se zato
izraža v različnih kulturah na različnih celinah. Je Cerkev binkošti, ki v polifoniji
glasov dviga eno samo ubrano pesem k živemu Bogu. Kristus je tisti, ki po Svetem
Duhu daje svoji Cerkvi, da je ena, sveta, katoliška in apostolska; in on jo
tudi kliče, naj uresničuje vsako od teh lastnosti.«
Bog razsvetljuje
človeški razum »Vera vodi v odkrivanje tega, da srečanje z Bogom daje vrednost,
izpopolnjuje in povišuje tisto, kar je v človeku dobrega in lepega. Medtem ko se Bog
razodeva in se pušča spoznati, človek spoznava, kdo je Bog, in s tem,
ko spozna njega, odkrije samega sebe, lasten izvor in lastno usodo, veličino in dostojanstvo
človeškega življenja,« so bile papeževe besede, izrečene med sredino splošno
avdienco. »Bog se je približal človeku in se ponudil njegovemu spoznanju,
privolil je v meje njegovega razuma,« je dejal papež. »Bog s svojo milostjo
razsvetljuje razum, odpira nova obzorja, neizmerna in neskončna.« Zato vera predstavlja
spodbudo k nenehnemu iskanju; nikoli se ne ustavi in se nikoli ne poteši z odkritjem
resnice in stvarnosti. »Božja resnica je božja modrost, ki obvladuje celotni red
stvarstva in vodenje sveta. Samo Bog, ki je sam ustvaril nebo in zemljo, more
dati resnično spoznanje o vsakem ustvarjenem bitju v njegovem odnosu do Boga.«
Pomorstvo
povezano z evngelizacijo »Od začetkov krščanstva je bil svet pomorstva zelo
povezan z evangelizacijo,« pa je dejal Benedikt XVI. udeležencem svetovnega kongresa
apostolata morja. Jezusovi učenci so namreč po morju šli po svetu oznanjat evangelij
ter ponesli Božjo besedo na vse konce sveta. Cerkev tudi danes pluje po morjih, da
bi prinesla evangelij vsem narodom. Dejavnost apostolata morja je zato vidno znamenje
skrbi Cerkve do tistih, ki ne morejo biti deležni običajne pastoralne oskrbe. Papež
je spomnil, da se svet pomorstva mora danes soočati s kompleksnimi posledicami globalizacije
in prav tako s primeri nepravičnosti, predvsem takrat, ko je posadka omejena pri sestopu
na kopno, ko so pomorščaki skupaj z ladjami zapuščeni v tujih pristaniščih, ko so
žrtve piratstva in ko trpijo škodo ilegalnega ribištva. »Ranljivost pomorščakov,
ribičev in mornarjev mora narediti Cerkev še bolj skrbno in spodbuditi njeno
materinsko skrb, ki jo preko vas nudi vsem, ki jih srečujete v pristaniščih
ali na ladjah, ali jim pomagate na krovu med dolgimi meseci plovbe.«
Kaznjenec
mora postati boljša oseba in ne le kaznovan »Potrebno se je zavzeti, in
sicer konkretno ter ne le kot načelno pritrjevanje, za dejansko prevzgojo osebe,«
je izpostavil papež pri avdienci z udeleženci konference direktorjev uprav za
izvrševanje kazenskih sankcij. Prevzgoja oseb je po papeževih besedah potrebna tako
za potrditev zapornikovega dostojanstva kot za njegovo ponovno vključitev v družbo.
Potreba, da je za zapornika prestajanje kazni čas rehabilitacije in dozorevanje, je
obenem potreba družbe. Na ta način namreč ponovno pridobi osebo, ki lahko tehtno prispeva
za skupno dobro vseh, hkrati pa se zmanjša možnost napeljevanja k hudodelstvu. Kot
je poudaril sveti oče, pri tem vprašanje ni samo razpoložljivost potrebnih finančnih
sredstev. Nujna je tudi sprememba mentalitete. Razprave o zaporih in spoštovanju človekovih
pravic je treba povezati s samim udejanjanjem kazenskega prava. Da bi na tem področju
človeško pravico lahko usmerjala Božja pravičnost, se prevzgojnega vidika prestajanja
zaporne kazni ne sme smatrati kot nekaj drugotnega. Nasprotno, gre za »odločilni
in ključni trenutek«, je prepričan Benedikt XVI. Da bi zadostili pravici, ni dovolj,
da se nekoga, ki je spoznan za krivega, le preprosto kaznuje. Ko se ga kaznuje, je
treba narediti vse, kar je mogoče, da bi postal boljši človek.