Benedikt XVI. papeškim akademijam: Umetnik kot pričevalec lepote vere je soudeležen
v poslanstvu Cerkve
VATIKAN (četrtek, 22. november 2012, RV) – V Rimu je včeraj potekala letna
seja papeških akademij. Papež Benedikt XVI. je udeležencem poslal posebno pismo,
naslovljeno na predsednika Papeškega sveta za kulturo, kardinala Gianfranca Ravasija,
ki je tudi predsednik koordinacijskega sveta papeških akademij. Seja je potekala na
temo Pulchritudinis fidei testis. Umetnik, tako kot Cerkev, pričevalec lepote
vere.
Papež je v pismu izpostavil zavzetost Cerkve, da bi se pozornost
– tako cerkvene skupnosti kot civilne družbe in kulture – ponovno usmerila na vprašanje
lepote. Lepota bi se morala ponovno pokazati in se izraziti v vseh umetnostnih smereh,
ne da bi se pri tem zanemarilo izkušnjo vere. K tej bi umetnost morala pristopiti
svobodno in odprto ter iz nje črpati navdih in vsebino. Lepota vere namreč ne more
nikoli biti ovira za lepoto umetniškega ustvarjanja, kajti na nek način predstavlja
njegovo življenjsko limfo in zadnje obzorje, je zatrdil papež. Pravi umetnik je varuh
lepote sveta, zahvaljujoč svoji posebni estetski rahločutnosti in intuiciji lahko
globlje od ostalih doživlja lepoto lastne vere ter jo izrazi in posreduje s svojim
lastnim jezikom, je zapisal v pismu Benedikt XVI. Dodal je, da v tem smislu lahko
tudi govorimo o umetniku kot pričevalcu lepote vere. Umetnik je tako s svojim posebnim
in izvirnim prispevkom soudeležen v poklicanosti in poslanstvu same Cerkve, predvsem
takrat, ko v različnih umetniških izrazih želi ali je povabljen narediti umetniško
delo, neposredno povezano z vero in bogoslužno dejavnostjo Cerkve.
Ko je leta
1931 izšla prva številka revije Sakralna umetnost, je v njej mladi duhovnik Giovanni
Battista Montini, kasnejši papež Pavel VI., zapisal, da se sakralna umetnost nahaja
pred velikim problemom, kako izraziti neizrekljivo. Zato je treba začeti pri mistiki
in preko čutnega doživetja dospeti do odseva, do utripa nevidne Luči. Resnična sakralna
umetnost se poraja iz pobožnega in vernega umetnika, ki moli in bdi v tišini in dobroti,
pričakuje svoj binkošti. Kot je zapisal Montini, je na krščanskih umetnikih, da s
svojimi deli pripravijo stanje duha, kjer se naša enotna duhovnost, ki je sedaj raztrgana,
znova sestavlja. Gre za enotnost, ki bo spravila v harmonijo impresivnost in ekspresivnost,
notranji in zunanji svet, duha in materijo, dušo in telo, Boga in človeka.
Benedikt
XVI. je v pismu vse krščanske umetnike povabil, naj se podajo na to pot, ki jo je
zarisal Montini, da bo njihova umetniška pot postajala vedno bolj razsvetljujoča in
celostna, kjer bodo upoštevane vse razsežnosti človeškega življenja in se bo na ta
način pričevalo o lepoti vere v Jezusa Kristusa.