Benedikt XVI. papeškim akademijam: Umetnik kot pričevalec lepote vere je soudeležen v poslanstvu Cerkve

VATIKAN (četrtek, 22. november 2012, RV) – V Rimu je včeraj potekala letna seja papeških akademij. Papež Benedikt XVI. je udeležencem poslal posebno pismo, naslovljeno na predsednika Papeškega sveta za kulturo, kardinala Gianfranca Ravasija, ki je tudi predsednik koordinacijskega sveta papeških akademij. Seja je potekala na temo Pulchritudinis fidei testis. Umetnik, tako kot Cerkev, pričevalec lepote vere.

Papež je v pismu izpostavil zavzetost Cerkve, da bi se pozornost – tako cerkvene skupnosti kot civilne družbe in kulture – ponovno usmerila na vprašanje lepote. Lepota bi se morala ponovno pokazati in se izraziti v vseh umetnostnih smereh, ne da bi se pri tem zanemarilo izkušnjo vere. K tej bi umetnost morala pristopiti svobodno in odprto ter iz nje črpati navdih in vsebino. Lepota vere namreč ne more nikoli biti ovira za lepoto umetniškega ustvarjanja, kajti na nek način predstavlja njegovo življenjsko limfo in zadnje obzorje, je zatrdil papež. Pravi umetnik je varuh lepote sveta, zahvaljujoč svoji posebni estetski rahločutnosti in intuiciji lahko globlje od ostalih doživlja lepoto lastne vere ter jo izrazi in posreduje s svojim lastnim jezikom, je zapisal v pismu Benedikt XVI. Dodal je, da v tem smislu lahko tudi govorimo o umetniku kot pričevalcu lepote vere. Umetnik je tako s svojim posebnim in izvirnim prispevkom soudeležen v poklicanosti in poslanstvu same Cerkve, predvsem takrat, ko v različnih umetniških izrazih želi ali je povabljen narediti umetniško delo, neposredno povezano z vero in bogoslužno dejavnostjo Cerkve.

Ko je leta 1931 izšla prva številka revije Sakralna umetnost, je v njej mladi duhovnik Giovanni Battista Montini, kasnejši papež Pavel VI., zapisal, da se sakralna umetnost nahaja pred velikim problemom, kako izraziti neizrekljivo. Zato je treba začeti pri mistiki in preko čutnega doživetja dospeti do odseva, do utripa nevidne Luči. Resnična sakralna umetnost se poraja iz pobožnega in vernega umetnika, ki moli in bdi v tišini in dobroti, pričakuje svoj binkošti. Kot je zapisal Montini, je na krščanskih umetnikih, da s svojimi deli pripravijo stanje duha, kjer se naša enotna duhovnost, ki je sedaj raztrgana, znova sestavlja. Gre za enotnost, ki bo spravila v harmonijo impresivnost in ekspresivnost, notranji in zunanji svet, duha in materijo, dušo in telo, Boga in človeka.

Benedikt XVI. je v pismu vse krščanske umetnike povabil, naj se podajo na to pot, ki jo je zarisal Montini, da bo njihova umetniška pot postajala vedno bolj razsvetljujoča in celostna, kjer bodo upoštevane vse razsežnosti človeškega življenja in se bo na ta način pričevalo o lepoti vere v Jezusa Kristusa.

Audio: