Benedikt XVI.: Vera nam omogoča pristno védenje o Bogu, ki vljučuje celotno človeško
osebo
VATIKAN (sreda, 21. november 2012, RV) – »Vera vodi v odkrivanje tega,
da srečanje z Bogom daje vrednost, izpopolnjuje in povišuje tisto, kar je v človeku
dobrega in lepega. Medtem ko se Bog razodeva in se pušča spoznati, človek spoznava,
kdo je Bog, in s tem, ko spozna njega, odkrije samega sebe, lasten izvor
in lastno usodo, veličino in dostojanstvo človeškega življenja.« Tako je papež
Benedikt XVI. nagovoril vernike, ki so se danes dopoldne zbrali v Avli Pavla VI. pri
splošni avdienci in prisluhnili nadaljevanju katehez, ki jih sveti oče pripravlja
v letu vere.
Vera omogoča pristno védenje o Bogu Danes je
v ospredje postavil razumnost vere v Boga. Kot je dejal, nam vera omogoča pristno
védenje o Bogu, ki vljučuje celotno človeško osebo. To je védenje, znanje, ki življenju
daje nov okus. Vera se izraža v darovanju sebe drugim, v bratstvu, ki nas dela solidarne,
zmožne ljubiti in premagovati samoto. To poznavanje Boga preko vere zato ni samo intelektulano,
ampak življenjsko. Gre za poznavanje Boga, ki je Ljubezen. Božja ljubezen namreč pomaga,
da vidimo, odpira oči in omogoča spoznanje o celotni stvarnosti, onkraj ozkih pogledov
individualizma in subjektivizma. »Spoznanje Boga je zatorej izkušnja vere ter nakazuje
istočasno intelektualno in moralno pot: ko se nas v globini dotakne prisotnost
Jezusovega Duha, presežemo obzorja naših egoizmov in se odpremo za resnične
vrednote življenja,« je zatrdil papež.
Um in vera si nista nasprotna,
ampak sta pogoj za spoznanje smisla Nadaljeval je, da Bog ni absurdnost, ampak
je skrivnost. In skrivnost ni iracionalna, ampak je preobilje smisla, pomena in resnice.
Če razum gleda v skrivnost, vidi temo, in to ne zato, ker v skrivnosti ne bi bilo
svetlobe, ampak ker je je preveč. Če človek gleda naravnost v sonce, vidi samo temo,
a to ne pomeni, da sonce ni svetlo. Vera pa nam omogoča, da lahko gledamo v sonce
Boga, saj prejema vso svetlobo Božje skrivnosti in tako priznava veliki čudež: »Bog
se je približal človeku in se ponudil njegovemu spoznanju, privolil je v meje njegovega
razuma,« je dejal papež. »Bog s svojo milostjo razsvetljuje razum, odpira nova
obzorja, neizmerna in neskončna.« Zato vera predstavlja spodbudo k nenehnemu
iskanju; nikoli se ne ustavi in se nikoli ne poteši z odkritjem resnice in stvarnosti.
Predsodek nekaterih modernih mislecev, ki trdijo, da verske dogme blokirajo človeški
razum, je napačen, je poudaril Benedikt XVI. Res je ravno nasprotno, kot so to dokazali
mnogi veliki učitelji katoliškega izročila: sv. Avguštin, sv. Anzelm in sv. Tomaž
Akvinski. Um in vera pred božjim razodetjem si nista tuja ali nasprotna, ampak sta
oba pogoja za spoznanje smisla, usvojitev pristnega sporočila in približanje k pragu
skrivnosti.
Katoliška vera je torej racionalna Katoliška vera je
torej razumna, racionalna in vnaša zaupanje tudi v človeški razum. Razum namreč lahko
z gotovostjo spozna obstoj Boga preko stvarjenja, medtem ko samo vera lahko z lahkoto,
absolutno gotovostjo in brez napake spozna resnice, ki govorijo o Bogu. Spoznanje
vere ni v nasprotju z razumom. V nezaustavljivi želji po resnici, je samo harmoničen
odnos med vero in razumom prava pot, ki vodi k Bogu in v samoizpolnitev sebe. Ta nauk
je po papeževih besedah mogoče najti tudi v Novi zavezi, pri čemer je izpostavil predvsem
sv. Pavla.
Odnos med znanostjo in vero - vedno za dobro človeka Na
rodovitni povezavi med spoznanjem in verovanjem, je utemeljen tudi odnos med znanostjo
in vero, je nadaljeval papež. Znanstveno raziskovanje vodi v vedno novo poznavanje
resnice o človeku in kozmosu. Resnično dobro človeštva, ki je sprejemljivo v veri,
odpira obzorje, v katerem mora potekati njegova pot odkrivanja. Zato je treba spodbujati
raziskave, ki so v službi življenja in se nanašajo na premagovanje bolezni, je zatrdil
papež. Prav tako so pomembne raziskave, namenjene odkrivanju skrivnosti našega planeta
in vesolja, v zavedanju, da je človek vrhunec stvarstva, ne zato, da bi ga uničeval,
ampak da bi ga varoval in naredil prijetnega za življenje. Na ta način zares živeta
vera ne vstopa v konflikt z znanostjo, ampak z njo sodeluje; ponuja osnovne kriterije,
ki pospešujejo dobro za vse, in zahteva odpoved tistim, ki se s tem, da zavračajo
izvirni Božji načrt, lahko obrnejo proti človeku. Tudi za to je verovanje razumno:
če je znanost dragocen zaveznik vere za razumevaje Božjega načrta o vesolju, vera
omogoča znanstvenemu napredku, da se uresničuje vedno za dobro človeka in resnico
o njem ter ostaja zvest temu nečrtu.
Samo Bog lahko da resnično spoznanje Za
človeka je torej odločilnega pomena, da se odpre za vero in spozna Boga in njegov
odrešenjski načrt po Jezusu Kristusu, je poudaril Benedikt XVI. Kot piše v Katekizmu
katoliške Cerkve: »Božja resnica je božja modrost, ki obvladuje celotni red stvarstva
in vodenje sveta. Samo Bog, ki je sam ustvaril nebo in zemljo, more dati resnično
spoznanje o vsakem ustvarjenem bitju v njegovem odnosu do Boga« (KKC, št. 216).
Zaupajmo torej, je sklenil katehezo sveti oče, da bo naše prizadevanje za evangelizacijo
evangeliju ponovno dalo središčno mesto v življenju mnogih moških in žensk našega
časa. »Molimo, da bi vsi v Kristusu ponovno našli smisel življenja in temelj
resnične svobode: brez Boga namreč človek pogubi samega sebe,« je še povabil Benedikt
XVI.