Kardinal Kasper: Potrebna sta dobra koncilska hermenevtika in premišljena interpretacija
koncila
SALAMANCA (torek, 20. november 2012, RV) – Na Papeški univerzi Salamanca v
Španiji je od 15. do 17. novembra potekal kongres z naslovom Petdeset let od drugega
vatikanskega koncila. Sklepno predavanje je imel kardinal Walter Kasper,
upokojeni predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Izpostavil
je, da iz koncila ni treba delati mita, niti ga zvesti na blago, ki se dobro prodaja.
Potrebni pa sta koncilska hermenevtika in dobro premišljena predstavitev. Pri tem
je treba začeti s koncilskimi dokumenti in jih brati v skladu s koncilskimi pravili
in kriteriji. Interpretacija pa mora temeljiti na hierarhiji resnice, je zatrdil kardinal
Kasper.
Za večino današnjih ljudi je koncil stvar preteklosti in samega dogodka
niso zavestno živeli. Danes, petdeset let po koncilu, živimo v popolnoma drugačnem,
globaliziranem času. Optimistična vera v napredek je sčasoma splahnela. Tudi za Cerkev
se zdi, da ne živi pomladi, ki jo je prinesel drugi vatikanski koncil, v Evropi se
zdi, da je prej zimski čas, je dejal kardinal. Po njegovih besedah je drugi vatikanski
koncil poseben primer v koncilski zgodovini, kajti ni bil sklican zaradi primerov
herezije ali razkola, prav tako ni razglasil nobene dogme ali konkretne disciplinske
norme. Bil je optimističen odgovor na nov čas, ki se je rodil iz vere v Boga, zavrnil
preroke, ki so napovedovali katastrofe, in iskal posodobitev Cerkve. Namen je namreč
bil ta, da bi tradicionalno vero prevedli v jezik našega časa, ne pa se preprosto
prilagodili času. V mnogih primerih je bilo potrebno najti kompromise, da bi se lahko
doseglo soglasje. Zato so koncilska besedila velik potencial za konflikte. Drugi vatikanski
koncil, trdi Kasper, je zato koncil tranzicije, s katerim se čuti nov zrak prenove,
ne da bi se pri tem odpovedalo starodavnemu.
Kardinal Kasper se je dotaknil
tudi nekaterih konkretnih problematik, rekoč da so teme kot so kolegionalnost škofov,
soodgovornost laikov v poslanstvu Cerkve, vloga lokalnih Cerkva bile razvite le delno.
Drugačno razumevanje Cerkve je privedlo do drugačnega razumevanja edinosti, kar je
izzvalo določene drže glede ekumenizma. Še ena kontroverzna tema je bila vloga žensk
v Cerkvi. Pojavila so se določena vprašanja in zahteve. Nekatera so bila vredne pozornosti,
kot je na primer potreba po transparentnosti, druga, ki oddaljujejo od cerkvenega
izročila, na primer posvečevanje žensk, je bilo nemogoče sprejeti. A prihodnost Cerkve
po Kasperjevih besedah ni odvisna od teh vprašanj. Cerkev, ki se navdihuje pri kratkotrajnih
družbenih načelih, bo končala kot nepomembna in torej nepotrebna. Mikavna bo, če bo
zagovarjala svoja stališča na verodostojen način, če bo pogumna in odločna pred družbeno
kritiko. In za to je sedaj prava priložnost, da se ponovno posvetimo vatikanskim besedilom
in postavimo na svetlo bogastvo, ki ga vsebujejo, je zatrdil kardinal.