Papež med opoldanskim nagovorom: Jezus je tisti trdni temelj, ki ga potrebujemo v
življenju
VATIKAN (nedelja, 18. november 2012, RV) – Jezus je tisti, ki povezuje sedanjost
s prihodnostjo, je trdni temelj, ki ga potrebujemo v življenju. Tako bi lahko povzeli
današnji opoldanski nagovor papeža Benedikta XVI., preden je z okna apostolske palače
skupaj z verniki, zbranimi na Trgu sv. Petra, molil Angelovo češčenje.
Evangeljski
odlomek današnje predzadnje nedelje liturgičnega leta nam približa Jezusov govor o
poslednjih časih (Mr 13,24-32), ki po papeževih besedah velja za najtežje besedilo
evangelijev. Ta težava izhaja tako iz vsebine kot jezika: »Govori namreč o dogodku,
ki presega naše kategorije. Zato Jezus uporabi podobe in besede iz Stare zaveze, predvsem
pa doda novo središče, ki je on sam, skrivnost njegove osebe in njegove smrti in vstajenja.«
Današnji evangeljski odlomek se začne z apokaliptičnimi podobami: »Sonce bo otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se
bodo majale«(Mr 13,24-25). Ta del se nato relativizira s sledečim: »Tedaj
bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo«
(Mr 13,26).
»Sin človekov je sam Jezus, ki povezuje sedanjost s prihodnostjo.
Starodavne besede prerokov so naposled našle središče v osebi Mesije iz Nazareta:
on je resnični dogodek, ki sredi razdejanja sveta ostaja nepremična
in trdna točka,« je pojasnil papež. To potrdijo naslednje Jezusove besede:
»Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mr 13,31).
Benedikt XVI. je nadaljeval, da je Božja beseda v Svetem pismu začetek stvarstva:
vse stvaritve, začenši z nebesnimi telesi kot so sonce, luna, ozvezdja, so pokorne
Božji besedi, ki jih je ustvarila. Ta stvariteljska sila božanske Besede se je osrediščila
v Jezusu Kristusu, Besedi, ki je meso postala, in prihaja tudi iz njegovih besed,
ki so resnično ozvezdje, ki usmerja človekovo misel in hojo na zemlji. Papež je izpostavil,
da zato Jezus ne opisuje konca sveta, in ko uporablja apokaliptične podobe, se ne
obnaša kot ''vedeževalec''. »Ravno nasprotno, svoje učence v vsaki dobi
želi odvrniti od radovednosti za datumi in napovedmi; dati pa jim želi ključ za poglobljeno
branje bistvenega, predvsem pa pokazati pravo pot, po kateri naj hodijo
danes in jutri, da bi vstopili v večno življenje. Vse mine, nas spominja Gospod, a
Božja beseda se ne spreminja, in pred njo je vsak med nami odgovoren za lastno
obnašanje. Navsezadnje bomo sojeni ravno po tem,« so bile papeževe besede.
Ob
koncu je še spregovoril o našem času, kjer ne manjkajo naravne nesreče in žal tudi
ne vojne in nasilje. »Tudi danes potrebujemo trden temelj za svoje življenje in
upanje, še toliko bolj zaradi relativizma, v katerega smo pogreznjeni,« je dejal
papež in sklenil: »Devica Marija naj nam pomaga sprejeti to središče v Kristusovi
osebi in njegovi besedi.«