Papeževe besede o sv. Albertu Velikem: Vse, kar je resnično razumno, je tudi skladno z vero

VATIKAN (četrtek, 15. november 2012, RV) – »Naziv 'Veliki', s katerim se je zapisal v zgodovino, kaže na obširnost in globino njegovega nauka, ki ga je povezal s svetostjo življenja.« To so papeževe besede o sv. Albertu Velikem, katerega god vesoljna Cerkev obhaja na današnji dan. Benedikt XVI. je temu pomembnemu učitelju srednjeveške teologije posvetil eno svojih sredinih splošnih avdienc. Albert Veliki je živel v 13. stoletju. Rodil se je v Nemčiji, a še kot mlad je prišel v Padovo, kjer se je posvetil študiju gramatike, retorike, dialektike, aritmetike, geometrije, astronomije in glasbe, to je splošne kulture. V Padovi se je tudi pridružil dominikancem. Po duhovniškem posvečenju so ga predstojniki namenili za poučevanje v dominikanskih teoloških študijskih središčih. Že tedaj pa se je sv. Albert lotil tudi pisateljske dejavnosti. Kasneje se je spoprijateljil s še enim velikim teologom, Tomažem Akvinskim. Med drugim je deloval kot škof v Regensburgu, svetovalec papeža Aleksandra IV., pridigar ter navsezadnje kot znanstvenik.

Sveti oče je med svojo katehezo dejal, da je bil današnji godovnjak »mož molitve, znanosti in dobrote«, »človek sprave in miru« ter »božji mož«. Ni se ukvarjal »samo s filozofijo in teologijo, ampak tudi z vsemi vedami od fizike do kemije, od astronomije do mineralogije, od botanike do zoologije«. Sv. Albert Veliki kaže, kot je zatrdil papež Benedikt XVI., da »med vero in znanostjo ni nasprotovanja. Človek vere in molitve lahko goji študij naravoslovja in napreduje v poznavanju mikro- in makrokozmosa, odkriva zakone, lastne materiji, ker to prispeva k potešitvi žeje po Bogu in ljubezni do njega.« In kot je še nadaljeval papež, nas sv. Albert spominja, da je »med znanostjo in vero prijateljstvo in da lahko znanstveniki v svoji poklicanosti k raziskovanju narave prehodijo pristno in presenetljivo pot svetosti«.

Izjemna odprtost duha sv. Alberta Velikega se kaže tudi v kulturnem delovanju, ko je z znanstveno natančnostjo preučil Aristotelova dela. Današnji godovnjak je bil »prepričan, da je vse, kar je resnično razumno, tudi skladno z vero, razodeto v Svetem pismu. Tako se je v 13. stoletju rodila jasna razlika med filozofijo in teologijo, ki v medsebojnem dialogu usklajeno sodelujeta pri iskanju pristne poklicanosti človeka, ki ga žeja po resnici in blaženosti. Sv. Albert Veliki je bil sposoben posredovati te pojme preprosto in razumljivo.« Papež Benedikt XVI. je še dodal, da je ta svetnik živel intenziven odnos z Bogom: »Tako za Alberta kot tudi za vse nas so osebna molitev, pogosto prejemanje zakramentov in duhovno vodstvo sredstva za odkrivanje in poslušanje Božjega glasu.«

Audio: