S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 28. oktober 2012, RV) – »Ne potrebujemo le materialnega kruha, potrebujemo ljubezen, smisel in upanje, zanesljiv temelj in trdna tla, ki nam bodo pomagala z resničnim smislom živeti tudi čas krize, temačnosti, ovir in vsakodnevnih težav. Vera nam daje ravno to: je zaupna izročitev ''Ti-ju'', ki je Bog, ki mi daje drugačno gotovost, a nič manj trdno od tiste, ki jo dajeta točen račun ali znanost.« Tako je papež v sredo nagovoril množico vernikov, zbranih na splošni avdienci, ter jim dejal, da je vera drža, s katero se svobodno izročim Bogu, ki je Oče in ki me ljubi, mi daje upanje in zaupanje.

Vera pomeni verovati v Božjo ljubezen do človeka
»Vera je verovati tej ljubezni Boga, ki se ne zmanjša pred človeško hudobijo, pred zlom in smrtjo, ampak je zmožna spremeniti vsako vrsto suženjstva in daje možnost zveličanja. Imeti vero pomeni torej srečati ta ''Ti'', Boga, ki me podpira in mi daje obljubo neuničljive ljubezni, ki ne le da teži k večnosti, ampak jo podarja; vera je izročitev Bogu z držo otroka, ki dobro ve, da so vse njegove težave in problemi na varnem pri ''ti-ju'' matere,« je zatrdil Benedikt XVI. »Verovati pomeni v vsej svobodi in z veseljem izročiti se Božjemu previdnostnemu načrtu o zgodovini, kot je to storil Abraham in kot je to storila Marija iz Nazareta. Vera je torej privolitev, s katero naše misli in naše srce izrečejo svoj ''da'' Bogu, izpovejo vero, da je Jezus Gospod. Ta ''da'' spreminja življenje, mu odpira pot v polnost smisla, ga dela novega, bogatega z veseljem in zanesljivim upanjem.«

Cerkev tudi danes raste in živi
»Slišali smo, kako Cerkev tudi danes raste in živi. Vidimo, kako je tudi danes tam, kjer najmanj pričakujemo, Gospod prisoten in močan, in Gospod je dejaven tudi preko našega dela in našega premišljevanja,« je dejal Benedikt XVI. včeraj na dopoldanski seji škofovske sinode, ki je sklenila svoje 13. zasedanje o novi evangelizaciji in posredovanju vere. »Četudi Cerkev čuti nasprotne vetrove, ves čas čuti predvsem veter Svetega Duha, ki nam pomaga, kaže pravo pot. In tako z novim entuziazmom hodimo naprej in se zahvaljujemo Gospodu, da nam je dal to zares katoliško srečanje.«

Umetnost in vera Cerkev spremljata že dva tisoč let
»Umetnost in vera: binom, ki Cerkev in Sveti sedež spremlja že dva tisoč let; binom, ki ga moramo tudi danes bolj izpostavljati pri zavzetosti, da bi moškim in ženskam našega časa posredovali oznanilo evangelija, Boga, ki je Lepota in neskončna Ljubezen.« Tako so odmevale papeževe besede v Avli Pavla VI., ko je v četrtek po končanem ogledu dokumentarnega filma Umetnost in vera nagovoril zbrane gledalce. Dejal je, da številnim osebam na njihovem potovanju v Rim obisk Vatikanskih muzejev predstavlja največji in včasih edini stik s Svetim sedežem; in zato tudi privilegirano priložnost, da spoznajo krščansko sporočilo. Lahko bi rekli, da je umetnostna dediščina Vatikana neke vrste »velika parabola«, preko katere papež govori ljudem z vseh koncev sveta, osebam raznoraznih kulturnih in verskih pripadnosti, ki verjetno ne bodo nikoli prebrale nobenega njegovega govora ali homilije. »Jezik umetnosti je paraboličen jezik, obdarjen s posebno univerzalno odprtostjo: Via Pulchritudinis (pot lepote) je pot, ki je zmožna voditi razum in srce naproti Večnosti in ju povzdigniti vse do Božjih višav.«

Audio: