VATIKAN (nedelja, 28. oktober 2012, RV) – »Ne potrebujemo le materialnega
kruha, potrebujemo ljubezen, smisel in upanje, zanesljiv temelj in trdna tla, ki nam
bodo pomagala z resničnim smislom živeti tudi čas krize, temačnosti, ovir in vsakodnevnih
težav. Vera nam daje ravno to: je zaupna izročitev ''Ti-ju'', ki je Bog, ki mi daje
drugačno gotovost, a nič manj trdno od tiste, ki jo dajeta točen
račun ali znanost.« Tako je papež v sredo nagovoril množico vernikov, zbranih
na splošni avdienci, ter jim dejal, da je vera drža, s katero se svobodno izročim
Bogu, ki je Oče in ki me ljubi, mi daje upanje in zaupanje.
Vera pomeni
verovati v Božjo ljubezen do človeka »Vera je verovati tej ljubezni Boga,
ki se ne zmanjša pred človeško hudobijo, pred zlom in smrtjo, ampak je zmožna
spremeniti vsako vrsto suženjstva in daje možnost zveličanja. Imeti vero pomeni
torej srečati ta ''Ti'', Boga, ki me podpira in mi daje obljubo neuničljive ljubezni,
ki ne le da teži k večnosti, ampak jo podarja; vera je izročitev Bogu z držo
otroka, ki dobro ve, da so vse njegove težave in problemi na varnem pri ''ti-ju''
matere,« je zatrdil Benedikt XVI. »Verovati pomeni v vsej svobodi in z veseljem
izročiti se Božjemu previdnostnemu načrtu o zgodovini, kot je to storil Abraham
in kot je to storila Marija iz Nazareta. Vera je torej privolitev, s katero
naše misli in naše srce izrečejo svoj ''da'' Bogu, izpovejo vero, da je Jezus
Gospod. Ta ''da'' spreminja življenje, mu odpira pot v polnost smisla, ga dela novega,
bogatega z veseljem in zanesljivim upanjem.«
Cerkev tudi danes raste
in živi »Slišali smo, kako Cerkev tudi danes raste in živi. Vidimo, kako
je tudi danes tam, kjer najmanj pričakujemo, Gospod prisoten in močan, in Gospod je
dejaven tudi preko našega dela in našega premišljevanja,« je dejal Benedikt XVI.
včeraj na dopoldanski seji škofovske sinode, ki je sklenila svoje 13. zasedanje o
novi evangelizaciji in posredovanju vere. »Četudi Cerkev čuti nasprotne vetrove,
ves čas čuti predvsem veter Svetega Duha, ki nam pomaga, kaže pravo pot. In tako z
novim entuziazmom hodimo naprej in se zahvaljujemo Gospodu, da nam je dal to zares
katoliško srečanje.«
Umetnost in vera Cerkev spremljata že dva tisoč
let »Umetnost in vera: binom, ki Cerkev in Sveti sedež spremlja že dva tisoč
let; binom, ki ga moramo tudi danes bolj izpostavljati pri zavzetosti, da bi moškim
in ženskam našega časa posredovali oznanilo evangelija, Boga, ki je Lepota in neskončna
Ljubezen.« Tako so odmevale papeževe besede v Avli Pavla VI., ko je v četrtek
po končanem ogledu dokumentarnega filma Umetnost in vera nagovoril zbrane gledalce.
Dejal je, da številnim osebam na njihovem potovanju v Rim obisk Vatikanskih muzejev
predstavlja največji in včasih edini stik s Svetim sedežem; in zato tudi privilegirano
priložnost, da spoznajo krščansko sporočilo. Lahko bi rekli, da je umetnostna dediščina
Vatikana neke vrste »velika parabola«, preko katere papež govori ljudem z vseh koncev
sveta, osebam raznoraznih kulturnih in verskih pripadnosti, ki verjetno ne bodo nikoli
prebrale nobenega njegovega govora ali homilije. »Jezik umetnosti je paraboličen
jezik, obdarjen s posebno univerzalno odprtostjo: Via Pulchritudinis (pot lepote)
je pot, ki je zmožna voditi razum in srce naproti Večnosti in ju povzdigniti
vse do Božjih višav.«