Benedikt XVI med homilijo ob zaključku zasedanja sinode: Nova evangelizacija je
namenjena vsem razsežnostim življenja Cerkve
VATIKAN (nedelja, 28. oktober 2012, RV) – »Zelo je pomenljivo, da
zaključujemo zasedanje sinode o novi evangelizaciji, ko je med bogoslužjem evangelij
o Bartimaju. Ta Božja Beseda lahko še posebej spregovori nam, ki smo se v teh dneh
soočili z nujnostjo ponovnega oznanila Kristusa tam, kjer je luč vere oslabela, tam,
kjer je Božji ogenj postal žerjavica in čaka, da bo zagorel ter postal plamen, ki
razsvetljuje in ogreva vso hišo«. S temi besedami je papež Benedikt XVI.
med homilijo nakazal namen obhajanja sinode o novi evangelizaciji, potem, ko je podrobno
razložil pomen in zgled srečanja slepega Bartimaja z Jezusom, ozdravitev ter njegovo
hojo za Gospodom po poti, ki vodi v Jeruzalem, v skrivnost Mesijevega trpljenja, smrti
in vstajenja.
Sveti oče je med mašo, ki jo je daroval v baziliki sv. Petra
ob somaševanju več kot 330 patriarhov, nadškofov, škofov in duhovnikov, po razlagi
evangeljskega odlomka o ozdravljenju slepega Bartimaja, dejal: »Nova evangelizacija
je namenjena vsem razsežnostim življenja Cerkve. V prvi vrsti je namenjena redni
pastorali, ki jo mora bolj poživljati ogenj Svetega Duha, da bi se vnela srca vernikov,
ki redno obiskujejo skupnost ter se zbirajo na Gospodov dan, da bi se nahranili z
Njegovo Besedo ter s kruhom večnega življenja. Ob tem bi rad
poudaril tri pastoralne smeri, ki so na sinodi prišle na dan. Prva je glede zakramentov
uvajanja v krščanstvo. Ponovno je bila potrjena zahteva, da se s primerno katehezo
spremlja pripravo na krst, birmo in evharistijo. Prav tako je bila poudarjena pomembnost
zakramenta pokore, zakramenta Božjega usmiljenja. Gospodov klic k svetosti, namenjen
vsem kristjanom, gre preko te zakrementalne poti, saj je bilo večkrat omenjeno,
da so resnični nosilci nove evangelizacije prav svetniki. Ti namreč govorijo vsem
razumljiv jezik in sicer z zgledom svojega življenja ter z deli dejavne ljubezni.«
»Nadalje
je nova evangelizacija bistveno povezana z misijoni ad gentes, je sveti oče začel
razlagati drugo razsežnost nove evangelizacije, kajti Cerkev ima od nekdaj in za vedno
nalogo evangelizirati, oznanjati zveličavno sporočilo tudi tistim, ki še ne poznajo
Jezusa Kristusa. Med sinodo je bilo namreč rečeno, da so še številna področja Afrike,
Azije in Oceanije, kjer z živim hrepenenjem pričakujejo prvo oznanilo evangelija.
Se pa s procesom globalizacije ter sodobno migracijo ljudstev takšna področja pojavljajo
tudi na ozemljih, ki so bila že od nekdaj evangelizirana. »Vsi ljudje imajo pravico
spoznati Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Zaradi te pravice pa imajo kristjani
dolžnost, torej vsi kristjani, tako duhovniki, redovniki in redovnice ter laiki, oznanjati
Veselo novico«.
»Tretji vidik pa je namenjen krščenim osebam,
ki ne živijo krstnih obljub. Med delom sinode je prišlo na dan, da so takšne
osebe na vseh celinah, še posebej pa v deželah, ki so najbolj sekolarizirane. Cerkev
namenja posebno pozornost njim zato, da bi pri ponovnem srečanju z Jezusom
Kristusom, na novo odkrili veselje vere ter bi se vrnili k verskemu življenju v skupnosti
verujočih. Poleg pastoralnih metod, ki so vedno v veljavi, pa Cerkev išče nove načine
tako, da odkriva nov jezik, primeren različnim svetovnim kulturam, s katerim
predlaga Kristusovo resnico v drži dialoga in prijateljstva, ki imata svoj temelj
v Bogu, ki je ljubezen.« Sveti oče je nadalje dejal, da Cerkev na različnih koncih
sveta to že udejanja z mestnimi misijoni, z Dvoriščem za pogane, s celinskimi misijoni
in drugimi pobudami. »Brez dvoma bo Gospod, Dobri Pastir obilno blagoslovil
ta prizadevanja, saj prihajajo iz gorečnosti do Njega in njegovega evangelija.«
Papež
Benedikt XVI. je homilijo zaključil z vzklikom iz Psalma 125: »Velike reči
je Gospod za nas storil, bili smo polni veselja« (Ps 125,3) ter z molitvijo
svetega Klemena Aleksandrijskega: »'Vse do sedaj sem blodil v upanju, da bom našel
Boga. In sedaj, ko me razsvetljuješ ti, Gospod, sem po tebi našel Boga, sprejel od
tebe Očeta ter postal s teboj sodedič, saj se nisi sramoval imeti me za brata.
Odpravimo torej, odpravimo, pozabo resnice, nevednost ter odstranimo
temine, ki zastirajo pogled kakor megla, da bomo zrli resničnega Boga... ker
je zasvetila luč z nebes nad nas pokopane v temini in jetnike smrtne
sence, luč, ki je čistejša od sonca, slajša od življenja tu spodaj'
(113,2 – 114,1). Amen.«