Papež po ogledu filma Umetnost in vera: Via Pulchritudinis je pot, ki razum
in srce vodi naproti Večnosti
VATIKAN (petek, 26. oktober 2012, RV) – »Umetnost in vera. Via Pulchritudinis.«
To je naslov dokumentarnega filma, ki si ga je skupaj s sinodalnimi očeti in drugimi
gosti včeraj zvečer ogledal papež Benedikt XVI. Nastal je v povezavi z nedavno odprtim
letom vere in praznovanjem 500. obletnice poslikave oboka v Sikstinski kapeli. Film,
ki bo v prodaji od novembra dalje, je večjezična produkcija, uresničena s sodelovanjem
Vatikanskih muzejev, poljske televizije TBA in governatorata Države mesta Vatikan.
Sveti oče je zbrane, ki so si skupaj z njim ogledali film, po koncu nagovoril.
Film,
je poudaril, predstavlja svojevrsten in pomenljiv prispevek Vatikanskih muzejev ob
začetku leta vera. Ta institucija je sicer že v preteklosti poskrbela za več pobud,
ki prikazujejo vezi med umetnostjo in vero. »Kot jasno poudarja zadnji del filma,
številnim osebam na njihovem potovanju v Rim obisk Vatikanskih muzejev predstavlja
največji in včasih edini stik s Svetim sedežem; in zato tudi privilegirano
priložnost, da spoznajo krščansko sporočilo.« Lahko bi rekli, je nadaljeval Benedikt
XVI., da je umetnostna dediščina Vatikana neke vrste »velika parabola«, preko
katere papež govori ljudem z vseh koncev sveta, osebam raznoraznih kulturnih in verskih
pripadnosti, ki verjetno ne bodo nikoli prebrale nobenega njegovega govora ali homilije.
Ob tem lahko pomislimo na Jezusove besede učencem: »Vam je dana skrivnost Božjega
kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje v prilikah.« (Mr 4,10) »Jezik
umetnosti je paraboličen jezik, obdarjen s posebno univerzalno odprtostjo: Via
Pulchritudinis (pot lepote) je pot, ki je razum in srce zmožna voditi naproti
Večnosti in ju povzdigniti vse do Božjih višav.«
Dokumentarni film
Umetnost in vera po papeževih besedah med drugim poudarja zavzetost rimskega
škofa za ohranjanje in vrednotenje umetnostne dediščine. Tudi v sodobnem času se spodbuja
dialog med Cerkvijo in umetniki, o čemer pričuje zbirka moderne religiozne umetnosti
v Vatikanskih muzejih. Poleg te zbirke pa imajo muzeji še eno značilnost, ki bi ji
lahko rekli kar »evangelizacijska«. Na zunaj sicer vidimo le razstavljena dela,
a za njimi je mogoče predpostavljati obširno delovanje, ki ni vidno, a je vseeno nepogrešljivo.
Sveti
oče je nato še izrazil željo, da bi film v osebah, ki si ga bodo ogledale, vzbudil
željo, da bi bolje spoznale tisto vero, ki zmore navdihniti taka in toliko umetniških
del. Svoj nagovor pa je papež sklenil z besedami: »Umetnost in vera: binom, ki
Cerkev in Sveti sedež spremlja že dva tisoč let; binom, ki ga moramo tudi danes
bolj izpostavljati pri zavzetosti, da bi moškim in ženskam našega časa posredovali
oznanilo evangelija, Boga, ki je Lepota in neskončna Ljubezen.«