Papež med splošno avdienco: Vera pomeni verovati v Božjo ljubezen
VATIKAN (sreda, 24. oktober 2012, RV) – Vera pomeni verovati v Božjo ljubezen.
Tako bi lahko povzeli papeževo katehezo med današnjo splošno avdienco, ko je v ospredje
postavil vprašanja, kot sta: Kaj je vera? Ali je sploh še smiselno verovati v današnjem
času znanosti in tehnike? Po papeževih besedah je v današnjem času potrebna prenovljena
verska vzgoja, ki bo obsegala poznavanje resnic in dogodkov zveličanja, predvsem pa
bo izhajala iz resničnega srečanja z Bogom v Jezusu Kristusu, iz ljubezni do njega
in zaupanja vanj.
Benedikt XVI. je dejal, da se danes okrog nas širi duhovna
puščava. To lahko vidimo tudi po dogodkih, ki kažejo, da svet ne gre v smeri izgradnje
bolj bratske in mirnejše družbe, ideje o napredku in blaginji prav tako kažejo svoje
sence. Kljub pomembnim znanstvenim odkritjem in tehničnemu uspehu, človek danes ni
bolj svoboden in ne bolj človeški. Še naprej ostajajo mnoge oblike izkoriščanja, manupulacije,
nasilja, nadvlade, nepravičnosti. Določen tip kulture je človeka učil živeti samo
v svetu stvari, dejstev, in verjeti samo v to, kar se lahko vidi in prime z rokami.
Po drugi strani pa narašča število tistih, ki se čutijo zmedeni in so v iskanju poti,
ki gre onkraj horizontalnega pogleda na stvarnost, pripravljeni verjetni vsemu. V
takem ozračju v ospredje prihajajo zelo konkretna vprašanja, na primer: Kakšen smisel
ima živeti? Ali obstaja prihodnost za človeka? Kaj nas čaka po smrti?
Papež
je nadaljeval, da pred temi vprašanji znanstveno znanje, čeprav je pomembno za človeško
življenje, ni dovolj: »Ne potrebujemo le materialnega kruha, potrebujemo ljubezen,
smisel in upanje, zanesljiv temelj in trdna tla, ki nam bodo pomagala z resničnim
smislom živeti tudi čas krize, temačnosti, ovir in vsakodnevnih težav. Vera nam daje
ravno to: je zaupna izročitev ''Ti-ju'', ki je Bog, ki mi daje drugačno gotovost,
a nič manj trdno od tiste, ki jo dajeta točen račun
ali znanost.« Vera je drža, s katero se svobodno izročim Bogu, ki je Oče in ki
me ljubi, mi daje upanje in zaupanje. To sprejetje Boga ni brez vsebine, je poudaril
papež. Z njim se zavedamo, da se nam je Bog razodel po Kristusu, pokazal je svoje
obličje in postal blizu vsakemu med nami. Bog je razodel to, da je njegova ljubezen
do človeka, brezmejna. In na križu je Jezus, učlovečeni Božji Sin, pokazal, do kje
gre ta ljubezen: do darovanja sebe, do popolnega žrtvovanja. »Vera je verovati
tej ljubezni Boga, ki se ne zmanjša pred človeško hudobijo, pred zlom in smrtjo, ampak
je zmožna spremeniti vsako vrsto suženjstva in daje možnost zveličanja.
Imeti vero pomeni torej srečati ta ''Ti'', Boga, ki me podpira in mi daje obljubo
neuničljive ljubezni, ki ne le da teži k večnosti, ampak jo podarja; vera je izročitev
Bogu z držo otroka, ki dobro ve, da so vse njegove težave in problemi na varnem
pri ''ti-ju'' matere,« je zatrdil papež. Povabil je, naj pogosteje premišljujemo
ravno o tem, da namreč krščansko verovanje pomeni zaupno izročitev globokemu smislu,
ki podpira mene in svet, tistemu smislu, ki si ga mi sami ne moremo dati, ampak ga
lahko prejmemo kot dar in ki je temelj, na katerem lahko živimo brez strahu. In to
osvobajajočo in pomirjujočo gotovost vere moramo oznanjati z besedo in izražati s
krščanskim življenjem, je dodal Benedikt XVI.
Izpostavil je tudi, da v Boga
lahko verujemo zato, ker se nam on sam približuje in se nas dotika, ker nas Sveti
Duh naredi zmožne sprejeti živega Boga. »Vera je torej predvsem nadnaravni dar,
je dar Boga,« je dejal papež. Osnova naše vere je krst, zakrament, ki nam daje
Svetega Duha, da tako postanemo Božji otroci v Kristusu. Je znamenje vstopa v skupnost
vere, v Cerkev. Ne moremo verovati brez predhodne milosti Svetega Duha in ne moremo
verovati sami, ampak skupaj z brati in sestrami. »Od krsta naprej je vsak vernik
poklican, da skupaj z brati in sestrami oživlja in naredi za svojo to izpoved vere.«
Vera
je dar Boga, a je tudi zelo svobodno in človeško dejanje. Kot piše v Katekizmu katoliške
Cerkve: »Samo po milosti in z notranjo pomočjo Svetega Duha je mogoče verovati.
Ni manj resnično, da je vera pristno človeško dejanje. To ne nasprotuje
ne človekovi svobodi ne njegovemu razumu« (KKC, 154). Ravno nasprotno, je dodal
papež. vključuje ju in povzdiguje, da izstopimo iz sebe, svoje varnosti, lastnih miselnih
shem in se izročimo Božjemu delovanju, ki nam kaže pot resnične svobode, človeške
identitete, resničnega veselja in miru z vsemi. »Verovati pomeni v vsej
svobodi in z veseljem izročiti se Božjemu previdnostnemu načrtu o zgodovini, kot je
to storil Abraham in kot je to storila Marija iz Nazareta. Vera je torej privolitev,
s katero naše misli in naše srce izrečejo svoj ''da'' Bogu, izpovejo
vero, da je Jezus Gospod. Ta ''da'' spreminja življenje, mu odpira pot v polnost smisla,
ga dela novega, bogatega z veseljem in zanesljivim upanjem,« je povedal Benedikt
XVI.