Kardinal Sistach: Nova evangelizacija naj govori jezik ljubezni
VATIKAN (ponedeljek, 22. oktober 2012, RV) – Nova evangelizacija je v prvi
vrsti namenjena tistim osebam, ki so sicer bile krščene, a so se oddaljile od Cerkve.
V središču razprav zasedanja sinodalnih očetov je zato tudi vprašaje slabitve vere
v državah, ki so zgodovinsko povezane s krščanstvom. O tem je za Radio Vatikan spregovoril
barcelonski nadškof kardinal Luis Martinez Sistach. »Nova evangelizacija je absolutno
nujna,« je zatrdil kardinal. Po njegovem prepričanju je danes, ko – vsaj na Zahodu
– malo ljudi obiskuje mašo, treba oznanjati Jezusa in njegov evangelij vsem osebam:
»Izstopiti moramo iz cerkva in se napotiti tja, kje so ljudje, ter spoznati tudi
verski in kulturni kontekst našega sveta. Poklicani smo najti metode, jezik
in gorečnost za oznanjevanje Jezusa.« Mnoge osebe namreč živijo, kot da
Bog ne obstaja. Sekularizacija je močna, a ljudje še vedno ohranjajo občutek za religiozno,
iščejo smisel življenja. Verjeti moramo v navzočnost Boga, ki je zapisan v globini
človeških src in ki morda deluje bolj kot si mi mislimo. Obstaja jezik, ki ga vsi
razumejo in to je jezik ljubezni. Vsi ljudje si namreč želijo biti ljubljeni in želijo
ljubiti.
V zahodnem svetu je zaznati močan relativizem, ki se na oznanjevanje
evangelija pogosto odziva tudi z obtožbami arogantnosti in ošabnosti. Kot je dejal
kardinal Sistach, to predstavlja precejšnjo težavo. »Mi ponujamo Jezusovo sporočilo
z zaupanjem in iz dveh razlogov. Najprej ker ljubimo Jezusa,« je pojasnil kardinal.
Jezus je dal svoje življenje in svojo kri na križu, umrl je in vstal za zveličanje
vseh ljudi, za vse človeštvo. Zato želimo, da bi vsi spoznali Jezusovo sporočilo.
Drugi razlog je ta, da ljubimo naše brate in sestre in jim želimo ponuditi najboljše
od tistega, kar smo sprejeli, to je zaklad vere, zveličanja, to, kar nam je Jezus
podaril. Po Sistachovem prepričanju sedanja gospodarska kriza mnoge ljudi spodbuja
k razmišljanju in spraševanju, ali je pot relativizma zares najboljša za človeštvo,
ali je to, da vsak lahko počne, kar želi, dobro ali slabo. Takšna pot nas je namreč
pripeljala do egoizma, individualizma, iskanja lastne koristi.
Sredi razmer,
ki jih povzroča kriza, Cerkev predstavlja oporno točko, je nadaljeval barcelonski
nadškof. Cerkev preko župnij in karitasa veliko stori za osebe in družine, ki se nahajajo
v potrebah, veliko stori za revne, na katere se svet ne ozira. Cerkev prav tako poziva
k varčnosti, doslednosti, spreobrnjenju, zavračanju egoizma ter vabi k iskanju dobrega
za vse. Sinoda je med zasedanjem tudi poudarila pomen vrnitve k zakramentom, predvsem
k zakramentu sprave, ki je imenovan tudi zakrament nove evangelizacije. Brez spreobrnjenja
srca ne more priti do resnične evangelizacije, je nadaljeval kardinal Sistach. Zakrament
sprave je zelo pomemben, saj nam pomaga priznati lastno šibkost in usmiljenje Boga.
Pri njem najdemo tudi pomembno antropološko razsežnost, in sicer resnico o človeški
osebi, izvirnem grehu in njegovih posledicah, zveličanju, Božjem usmiljenju in ljubezni,
ki odpušča.