Sinodalni očetje so se danes dopoldne zbrali že na petnajsti seji
VATIKAN (sreda, 17. oktober 2012, RV) – Sinodalni očetje so se danes dopoldne
zbrali že na petnajsti seji. Med drugim so se ustavili ob vprašanjih, kot so klic
k spreobrnenju, odnos med karizmatično in hierarhično razsežnostjo Cerkve, posebna
pozornost do otrok in ukoreninanje vere v njih. Poudarili so, da mora novo evangelizacijo
nujno spremljati pričevanje življenja in da je potrebno upoštevati karizme Svetega
Duha. Izpostavili so problematiko tradicionalne vere, ki jo je potrebno poglobiti
s poznavanjem Svetega pisma in katekizma, in sicer na preprost in razumljiv način.
Dotaknili
so se tudi teme katoliških šol, ki so v nekaterih laičnih državah, relativističnih
in individualističnih družbah, postale osnovne verske skupnosti. Kot je dejal novozelandski
škof Charles Edward Drennan, mnoge krščene osebe šele tam prvič izkusijo srečanje
z osebo Jezusa Kristusa, molitev, liturgijo, čut za pripadnost Božjemu ljudstvu in
zakramentalno življenje Cerkve. Katoliške šole tako niso več sad, temveč so posrednice
cerkvenega poslanstva.
Škof iz Slonokoščene obale Marcellin Yao Kouadio
je nato poudaril, da mora evangelizacija v Podsaharski Afriki danes predstavljati
inkulturacijo, medverski dialog in spodbujanje celostnega človeškega razvoja. Nova
evangelizacija, ki bo sledila tudi sedanji škofovski sinodi, pa ne more izbrisati
oz. razveljaviti prvega oznanila. Potrebno je razlikovati med evangelizacijskim poslanstvom
in pastoralo, pri čemer gre za dve ločeni stvarnosti in pri čemer je nujno upoštevati
kontekst posamezne dežele in kulture. Kardinal Agostino Vallini je glede pastorale
na primer spomnil, da se je Cerkev začela z veselim in verodostojnim pričevanjem o
vstalem Gospodu. Med verniki in zlasti pastoralnimi delavci je torej potrebno spodbujati
rast veselja.
Pomembna ovira nove evangelizacije je nepripravljenost duhovnikov
za spremljanje novih skupnosti in gibanj, je nato opozoril latvijski škof
Zbigņev Stankevičs. Še druga ovira pa je nezadostno teološko znanje s strani
voditeljev raznih skupin. Prisotnost duhovnikov bi bila zato še toliko bolj nujna.
Če
moraš teči, moraš vedeti dve stvari: kam moraš teči in zakaj moraš teči. To je vzhodni
pregovor, na katerega je opozoril ukrajinski škof Petro Herkulan Malchuk. Ti
dve vprašanji veljata tudi za novo evangelizacijo. Povod, da je nekdo evangelizator,
je nujnost pripraviti in spremljati tistega, ki išče Jezusa, na srečanje z njim. To
srečanje z živim Bogom je cilj, ki vse stvari postavi na njihovo mesto. Vsako evangelizacijsko
delovanje, vkolikor nas le-to zadeva v prvi osebi, pa morata spremljati zakrament
spovedi, brez katerega duhovno življenje zamre, in primerna formacija duhovniških
kandidatov, da bi Gospod lahko dopolnil svoje delo v njih.
Včeraj popoldne
pa je zbrane škofe najprej nagovoril vatikanski državni tajnik,kardinal
Tarcisio Bertone. Naznanil je, da bo predvidoma prihodnji teden v Sirijo odšla
posebna delegacija, katere namen bo v imenu svetega očeta in vseh sinodalnih očetov
izraziti bratsko solidarnost tamkajšnjemu prebivalstvu, duhovno bližino kristjanom
in spodbudo vsem, ki si prizadevajo za sporazum, ki bo spoštoval pravice in dolžnosti
vseh. Bertone je ob tem dodal, da ob tragediji, ki se dogaja v Siriji, tudi udeleženci
škofovske sinode ne morejo ostati zgolj navadni gledalci.
Prav tako včeraj
popoldne je zbranim med drugimi spregovoril tudi celjski škof Stanislav Lipovšek.
Izpostavil je misijonarski vidik župnij, ki si ga je Cerkev v Sloveniji prizadevala
živeti v obdobju po koncilu, da bi udejanjila pastoralne smernice koncilskih dokumentov.
Spomnil pa je tudi na krovni dokument Pridite in poglejte, ki je po njegovih besedah
program, kako spodbuditi novo evangelizacijo v župnijskih skupnostih, v raznih skupinah
in med župnijskimi sodelavci.
Nazadnje so škofje včeraj prisluhnili še posebnemu
povabljencu, priorju ekumenske skupnosti iz Taizéja, bratu Aloisu. V središču
njegovega govora je bil ekumenizem molitve, ki ne podpira le površinske strpnosti,
temveč globoko vzajemno poslušanje in pravi dialog. Razdeljenost kristjanov je ovira
za posredovanje vere, je poudaril brat Alois. Generacije mladih namreč iščejo edinost.
Zato je nujno, da so lokalne Cerkve, župnije, skupnosti in skupine v prvi vrsti kraji
občestva, ki bodo v mladih vzbujali zaupanje. Prav to izkušnjo občestva pa živi skupnost
v Taizéju.