Papež začel nov cikel katehez o letu vere: Resnice naše vere so neposredno povezane
z našim življenjem
VATIKAN (sreda, 17. oktober 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo
splošno avdienco začel nov cikel katehez, posvečenih letu vere. »S katehezami v
tem letu vere, želimo opraviti pot za okrepitev in ponovno najdenje veselja vere,
s tem, da spoznamo, da vera ni nekaj tujega in ločenega od konkretnega življenja,
ampak je njegova duša,« je pojasnil sveti oče vernikom, zbranim na Trgu
sv. Petra.
Samo v ljubezni je polnost človeka »Vera v Boga, ki
je ljubezen in ki se je približal človeku tako, da se je utelesil in daroval samega
sebe na križu, da bi nas odrešil in nam odprl vrata v nebo, na svetel način kaže,
da samo v ljubezni obstaja polnost človeka.« Papež je poudaril,
da medtem ko kulturne spremembe pogosto kažejo na mnoge oblike barbarstva, ki se dogajajo
pod nalepko ''dosežki civilizacije'', pa vera zatrjuje, da se resnična človeškost
nahaja na krajih, v gestah, časih in oblikah, kjer je človek spodbujen z ljubeznijo,
ki izvira od Boga, se izraža kot dar, se kaže v odnosih, bogatih z ljubeznijo, sočutjem,
pozornostjo in nesebičnim služenjem drugim. Kjer so oblast, posedovalnost, izkoriščanje
in spreminjanje drugega v potrošniško blago iz lastnega egoizma, kjer je arogantnost
vase zaprtega 'jaz-a', tam postane človek osiromašen, ponižan in iznakažen. »Krščanska
vera, dejavna v ljubezni in močna v upanju, ne omejuje življenja, ampak ga človeči
(humanizira), v polnosti ga naredi človeškega,« je dejal papež.
Veroizpoved
je treba bolje poznati, razumeti in moliti Nadaljeval je, da vera pomeni sprejeti
to sporočilo, ki spreminja naše življenje, sprejeti razodetje Boga, ki nam da spoznati
kdo je, kako deluje in kakšni so njegovi načrti za nas. Čeprav skrivnost Boga ostaja
onkraj naših pojmov, razuma, obredov in molitev, smo vendarle zmožni poslušati njegovo
besedo in sprejeti njegovo resnico. »To je čudo naše vere: Bog v svoji ljubezni
v nas ustvari ustrezne pogoje, da lahko spoznamo njegovo Besedo. Bog
sam, v svoji želji, da bi se razodel, vstopil z nami v stik, postal navzoč v zgodovini
človeka, nas naredi sposobne poslušati ga in ga sprejeti.« Vrhunec razodetja
Boga pa je učlovečenje Božjega Sina in njegova skrivnost smrti in vstajenja. Iz Jeruzalema
se je oznanjenje evangelija zveličanja razširilo na vse konce sveta. Cerkev je postala
prinašalka novega trdnega upanja, ki je Jezus iz Nazareta, križani in vstali, zveličar
sveta, ki sedi na desnici Očetovi in je sodnik živih in mrtvih. »To je kerigma,
osrednje in rušilno oznanilo vere,« je zatrdil Benedikt XVI. Dodal je, da osnovni
obrazec vere in temeljne resnice najdemo v veroizpovedi (Credo, simbol vere). Tudi
danes je potrebno, da je veroizpoved bolje poznana, razumljena in moljena. Predvsem
pa je pomembno, da se veroizpoved ne le 'pozna' na intelektualni ravni, ampak se tudi
'spozna'. Spoznati namreč pomeni odkriti globoko vez med resnico, ki jo izpovedujemo
v veroizpovedi, in našim vsakdanjim bivanjem, da bi tako te resnice postale zares
in konkretno luč našim korakom in življenje, ki premaguje puščave sodobnega življenja.
Kristjan,
ki ne pozna jedra lastne katoliške vere Papež je nato spregovoril o današnji
družbi, ki se je glede na bližnjo preteklost zelo spremenila in je v nenehnem gibanju.
Sekularizem in nihilizem sta močno zaznamovala skupno miselnost. Tako je življenje
pogosto živeto z lahkoto, brez jasnih idealov in trdnega upanja, znotraj družbenih
in družinskih vezi, ki so provizorične. »Predvsem novih generacij,« je izpostavil,
»se ne vzgaja za iskanje resnice in globljega življenjskega smisla, ki bi presegal
naključnost, za čustveno stabilnost in zaupanje.« Ravno nasprotno, relativizem
vodi v ne imeti trdne točke, sumničavost in nestalnost povzročata prekinjene človeške
odnose, medtem ko se življenje živi med poskusi, ki trajajo malo, in brez prevzemanja
odgovornosti. Individualizem in relativizem dominirata nad mnogimi ljudi in ni nujno,
da verniki ostanejo popolnoma imuni na te nevarnosti, pri čemer je papež navedel vero,
ki se živi na pasiven in zaseben način, zavračanje verske vzgoje in prelom med življenjem
in vero. »Kristjan pogosto niti ne pozna središčnega jedra lastne katoliške vere,
veroizpovedi,« je opozoril Benedikt XVI., »in tako pušča prostor za določen
verski sinkretizem in relativizem, ne da bi razločeval verske resnice in posebnost
krščanskega zveličanja.« Ni namreč tako daleč nevarnost, da si oblikujemo
religijo ''naredi sam''. »Moramo se vrniti k Bogu, k Bogu Jezusa Kristusa, ponovno
moramo odkriti sporočilo evangelija in mu omogočiti, da bo na najgloblji način
vstopil v našo zavest in vsakdanje življenje.«
Verske resnice so neposredno
povezane z našim življenjem Papež je sklenil, da želi s katehezami med letom
vere ponuditi pomoč, da bi se podali na to pot, osvojili in poglobili osrednje verske
resnice o Bogu, človeku, Cerkvi, vsej družbeni in vesoljni stvarnosti, in sicer s
premišljevanjem o tem, kar pravi veroizpoved. »Želel bi, da bi postalo jasno, da
so te vsebine ali verske resnice (fides quae) neposredno povezane z našim življenjem,«
so bile papeževe besede, »zahtevajo spreobrnjenje bivanja, ki daje življenje
novemu načinu verovanja v Boga (fides qua). Spoznati Boga, ga srečati, poglobiti poteze
njegovega obličja postavi v igro naše življenje, kajti on vstopi v globoke dinamizme
človeškega bitja.«