Cerkev ima novo temo: malo več kot eno leto – od obletnice začetka koncila, 11. oktobra,
pa do praznika Kristusa Kralja prihodnje leto – bodo potekali dogodki, sestanki, kongresi
in srečanja pod okriljem »leta vere«. Odkar je papež Benedikt XVI. oktobra lani napovedal
ta poseben čas, je bilo jasno, da mora po Pavlovem letu in letu duhovnikov nastopiti
tudi leto, posvečeno velikemu projektu nove evangelizacije.
To leto vere ima
že sedaj vse tiste elemente, ki se navadno pripišejo velikim dogodkom: otvoritev in
zaključno svečanost, izstopajoče trenutke, posebej zanj ustvarjen logotip itd. Vatikan
ne bo edini kraj, kjer se bodo odvijali posamezni trenutki leta vere. Če bo vse potekalo
gladko, bodo sodelovale tudi številne lokalne Cerkve, s svojimi dogodki, srečanji,
slovesnostmi, simpoziji, razstavami in drugim, kar bo v znamenju tega posebnega leta.
Tematsko
leto s seboj vedno prinese tudi tveganje velikih dogodkov, problem, o katerem se pogosto
razpravlja zlasti v povezavi s svetovnim dnevom mladih. Na tisoče oseb, ki se zberejo,
duh in množičnost, glasba in posebno vzdušje – vse to lahko spremeni ljudi in njihove
zaznave. Toda zatem se vrnejo nazaj na svoje domove in v svojo vsakdanjost, kamor
je težko prenesti duha, ki so ga živeli skupaj. Podobno se lahko zgodi tudi s posameznimi
dogodki, ki bodo zaznamovali leto vere.
A v njegovi naravi je, da bi bili dogodki
usmerjeni v trenutek, ki traja. Vera in predvsem vsakdanja vera išče nekaj več, vpletena
je v čas, pričevanje in prenašanje naprej. Vera želi spremeniti človeka. Duh trenutka,
četudi je le-ta lep, ne zadostuje. Leto vere tako ne more postati nekakšna zbirka
dogodkov.
Kaj želi biti leto vere?
Papež Benedikt XVI. je to na kratko
pojasnil v svoji homiliji 16. oktobra lansko leto, ko je tudi napovedal to leto. Takrat
je uporabil zlasti glagole delovanja: dati, voditi, okrepiti, podariti in seveda oznaniti.
Papež želi videti, kot je dejal sam, spodbudo celotne Cerkve. Nekoliko kasneje tistega
istega dne, med molitvijo Angelovega češčenja, je papež ponovno natančno opredelil
smisel tega leta: ne gre za neko obletnico, kot je na primer obletnica koncila, temveč
za zagon, za oznanjenje. Leto vere torej želi biti nekaj dejavnega, ali bolje: želi
prebuditi živahnost vere.
Leto vere pa lahko tudi kot dogodek da pomemben prispevek.
Ključna beseda je »zagon«. Sestanki in srečanja, maše in koncerti ne ponujajo rešitve
za vsa odprta vprašanja. Lahko pa pripeljejo vprašanja na površje. In zato so dogodki
zelo koristni: določajo teme. Leto vere je torej nadaljevanje tistega, kar želi doseči
škofovska sinoda, ki te dni poteka v Vatikanu. In je nadaljevanje tistega, kar želi
doseči spominjanje drugega vatikanskega koncila: izpopolnjevanje izpopolnjevanja.
Za
Cerkev bo dobro, da se eno celo leto ukvarja z vprašanji oznanjevanja vere v današnjem
času. In tudi to, da ve, da se s tem ukvarjajo vsi. Prav to je tisto, kar želi biti
v temelju leta vere. Vse ostalo pa se mora dogajati kot se dogaja vedno v vsakdanjosti.