Benedikt XVI.: Jezus nas poučuje, kako uporabljati bogastvo in doseži življenje v
polnosti
VATIKAN (nedelja, 14. oktober 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo
28. nedeljo med letom med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril
o bogastvu in težavnosti odločitve za vstop v Božje kraljestvo. Sveti oče je po molitvi
in blagoslovu spomnil na včerajšnjo beatifikacijo 14 bratov frančiškanov, ubitih 1611,
zaradi njihove vere. »Oni so prvi blaženi v Letu vere in so mučenci. S tem nas
spominjajo, da verovati v Kristusa, pomeni tudi biti pripravljeni trpeti z Njim in
Zanj.« Papež je med pozdravi po blagoslovu nagovoril zbrane romarje na trgu sv.
Petra tudi v slovenskem jeziku: »Lepo pozdravljam romarje iz Doba pri Domžalah
v Sloveniji! Ob jubileju vaše župnijske cerkve ste prišli v Rim, da bi se zahvalili
za dar vere. Želim vam, da bi bila vaša cerkev pogosto polna, vaša srca pa
v njej vedno znova posvečena in okrepljena za vse dobro. Naj bo z vami in z vso vašo
župnijo moj blagoslov!«
Sveti oče je zbranim romarjem, ki so v velikem
številu prišli na trg sv. Petra, v nagovoru dejal: »V evangeliju današnje nedelje
(Mr 10,17-30) je osnovna tematika bogastvo. Jezus uči, da je za bogatega težko vstopiti
v Božje kraljestvo, ni pa nemogoče, saj lahko Bog osvoji srce osebe, ki ima veliko
dobrin in jo potisne k solidarnosti in k delitvi s tistimi, ki jih potrebujejo, z
revnimi in tako vstopiti v logiko darovanja. Na ta način vstopi oseba na pot Jezusa
Kristusa, ki je, kot piše apostol Pavel, 'zaradi vas postal ubog, čeprav
je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli' (2Kor 8,9).
Kakor
se pogosto dogaja v evangelijih, se vse začne s srečanjem; tokrat Jezusa z nekom,
'ki je imel veliko premoženje' (Mr 10,22). Ta je od svoje mladosti zvesto izpolnjeval
vse zapovedi Božje postave, a še ni našel resnične sreče. Zaradi tega je vprašal Jezusa,
kaj storiti, 'da bom imel večno življenje' (Mr 10,22). Po eni strani ga je,
kakor vse, privlačila polnost življenja, po drugi strani pa je, navajen zanašati se
na lastno bogastvo, mislil, da si je mogoče tudi večno življenje na nek način 'pridobiti'.
Morda s spolnjevanjem kakšne posebne zapovedi. Jezus je spoznal globoko željo, ki
je v tej osebi in se je, kot omenja evangelist, z ljubečim pogledom ozrl nanj, z Božjim
pogledom (prim v. 21). Jezus pa je tudi razumel, v kateri točki je ta človek slaboten
in to je ravno navezanost na svoje dobrine. Zato mu je predlagal, naj da vse ubogim,
tako da njegov zaklad, torej njegovo srce, ne bo več na zemlji, temveč v nebesih in
dodal: 'Pridi! Hôdi za menoj!' (v. 22). Ta pa, namesto, da bi z veseljem sprejel
Jezusovo povabilo, je žalosten odšel (prim. v. 23), ker se ni uspel odtrgati od svojega
bogastva, ki mu ne bo moglo nikoli dati sreče in večnega življenja.
Na tej
točki Jezus da svojim učencem in tudi danes nam, svoj poduk: 'Kako težko bodo tisti,
ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!' (v. 23). Učenci so se ob teh besedah
čudili, še bolj pa potem, ko je Jezus dodal: 'Laže gre kamela skozi šivankino uho,
kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.' Ko jih je videl, da so strmeli, je rekel:
'Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče' (prim.
vv. 24-27). Sveti Klemen Aleksadrijski takole razlaga: 'Prilika poučuje bogate,
da ne smejo zveličanja pustiti ob strani, kakor, da so že obsojeni, niti da morajo
vreči bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovražnega življenju, ampak
da se morajo naučiti kako uporabljati bogastvo in tako doseži življenje' (Kateri
bogataš se bo zveličal? 27,1-2). V zgodovini Cerkve je veliko zgledov bogatih oseb,
ki so lastne dobrine uporavljale na evangeljski način in dosegle svetost. Pomislimo
samo na sv. Frančiška, na sveto Elizabeto Ogrsko ali na sv. Karla Boromejskega. Devica
Marija, Sedež Modrosti, naj nam pomaga z veseljem sprejeti Jezusovo povabilo, da bomo
vstopili v polnost življenja.«