Sinodalni očetje zaključujejo prvi teden zasedanja o novi evangelizaciji
VATIKAN (sobota, 13. oktober 2012, RV) – Sinodalni očetje danes zaključujejo
prvi teden zasedanja škofovske sinode, ki od ponedeljka poteka na temo Nova evangelizacija
za posredovanje krščanske vere. Med današnjo dopoldansko razpravo, ki se je je
udeležil tudi papež Benedikt XVI., se je zvrstilo štiriindvajset govornikov. Navedimo
le nekatere.
Latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal je v ospredje
postavil pomen romanj na svete kraje. Boljše poznavanje kulturnega, zgodovinskega
in geografskega okvirja, kjer so nastale skrivnosti naše vere, je lahko posebna priložnost
za osebno srečanje z Jezusom kot osebo, za poživitev, okrepitev in ponovno rojstvo
romarjeve vere. Patriarh je izpostavil tudi potrebo po veri kot življenjskem stilu
ter pozval k spreminjanju negativne miselnosti, ki v veri vidi le sociološko funkcijo,
ki vodi v vojskovanje in nasilje. Da bi nova evangelizacija bila moderna in učinkovita,
mora po patriarhovih besedah izhajati iz Jeruzalema, začeti pri prvi krščanski skupnosti,
ki je bila zbrana ob Kristusu in je tako imela razlog, za katerega se je bila pripravljena
žrtvovati in tudi darovati življenje.
Da nova evangelizacija potrebuje nove
evangelizatorje, pa je zatrdil brazilski nadškof Odilo Pedro Scherer. Dejal
je, da so bolj kot nove metode dela in tehnični pripomočki potrebni evangelizatorji,
ki imajo globoko izkušnjo vere in jo hranijo v občestvu z Bogom. Pomemben vir nove
evangelizacije je po njegovih besedah lahko tudi pobožnost do svetnikov, njihovo življenje,
pričevanje in priprošnja.
Sinodalne očete je nagovoril tudi Julian Carron,
predsednik Bratovščine občestvo in osvoboditev. Izpostavil je, da brez odkritja
in sprejetja vere kot dragocenega daru, nova evangelizacija tvega, da bo zvedena na
vprašanje za strokovnjake. Na hrepenenje človekovega srca po izpolnitvi, torej večnosti,
ne more odgovoriti doktrina, skupek pravil ali neka organizacija, ampak dogodek. To
kar manjka namreč ni toliko verbalno ali kulturno ponavljanje oznanila. Človek današnjega
časa čaka, da doživi srečanje z osebami, za katere je Kristus postal tako zelo prisotna
resničnost, da se je njihovo življenje spremenilo.
Beneški patriarh Francesco
Moraglia je zatrdil, da mora nova evangelizacija dati več prostora katehezi, s
posebno pozornostjo do komplementarnosti med vero in razumom. Izpostavil je pomen
dialoga s krščanskimi intelektualci in znanstvetniki. Tudi na ravni vsakodnevne kateheze
se je treba napotiti proti bolj splošni zavesti o kulturni razsežnosti vere, da vernik
ne bo živel v psihološki podrejenosti. Katoličani namreč pogostokrat živijo v neke
vrste manjvrednostnem kompleksu v odnosu z modernizmom in postmodernizmom, in sicer
zaradi osebnega in ne razrešenega konflikta med vero in razumom, je poudaril Moraglia
in dodal, da kultura mora vstopiti v pastoralo.
Ravno o znanosti in veri pa
je bilo v sinodalni dvorani govora včeraj popoldne. Zbrane škofe je namreč nagovoril
prof. Werner Arber, eden od posebnih povabljencev na sinodi. Arberja je Benedikt
XVI. imenoval za predsednika Papeške akademije znanosti in je prvi protestant, ki
zaseda vodstveno mesto na tej papeški ustanovi. Sicer pa je leta 1978 prejel Nobelovo
nagrado za medicino. Arber je v svojem govoru med drugim poudaril, da morata znanost
in vera še naprej biti komplementarna elementa za človekovo spoznanje. Znanost do
sedaj ni uspela najti ustreznih odgovorov na vsa človekova vprašanja, predvsem tista,
ki presegajo naravno področje. To vlogo pa lahko opravijo ravno religiozna verovanja.