PRAGA (sobota, 13. oktober 2012, RV) – V katedrali sv. Vida v Pragi na Češkem
je bilo danes za blažene razglašenih 14 mučencev. Gre za frančiškane češke, nemške,
italijanske, francoske in španske narodnosti, umorjene 15. februarja leta 1611. Skupnost
v Pragi je tistega dne napadla razjarjena množica ljudi, ki je bila polna nepremišljenega
sovraštva do katoliške Cerkve in zato tudi pripravljena ubijati. Družbeno politični
kontekst na Češkem v 17. stoletju je namreč zaznamovalo naglo širjenje protestantskih
sekt, ki so nasprotovale katolištvu in so bile zlasti sovražne do katoliške dinastije
Habsburžanov.
Več o praških mučencih je za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo
Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je tudi vodil današnjo slovesnost.
Med umorjenimi frančiškani je izpostavil Bedricha Bachsteina, ki je bil češke narodnosti,
vikar samostana in učitelj novincev. Poznan je bil kot učen govornik. Poleg Bachsteina
je kardinal med drugim omenil še Španca Juana Martíneza, spovednika svojih rojakov,
ki so živeli v Pragi; in Italijana Bartolomea Dalmasonija, ki je prišel v skupnost,
da bi nadzoroval obnovo cerkve in samostana, ki sta bila zaupana frančiškanom le nekaj
let pred tragičnim dogodkom. Med štirinajstimi mučenci so bili tudi mladi kleriki
in laični bratje.
Kot je povedal kardinal Amato se bili umorjeni s sekirami
in meči. Eden je bil obglavljen, drugi preboden med molitvijo v kapeli, tretjemu so
odsekali roke, medtem ko je poskušal rešiti ciborij s posvečenimi hostijami, spet
druge so vrgli z zvonika. Njihov poboj je bil grozljiv. Razlog zanj pa je bilo golo
sovraštvo do Cerkve, zaradi katerega so bili katoličani, redovniki in laiki v tistem
obdobju neprestano v življenjski nevarnosti. Štirinajstih mučencev v resnici ni bilo
mogoče obtožiti nacionalizma ali politične zarote, saj so bili večinoma tujci in so
jim bili domači družbeno politični spori tuji. Iz virov, izhajajočih iz tistega časa,
pa je jasno, da so se kljub temu v polnosti zavedali nevarnosti, v katero so se podali
kot pričevalci vere. In prav kot pričevalci vere so se na koncu obnašali tudi pred
svojimi rablji, je dodal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Glas o njihovem
mučeništvu se je skozi štiri stoletja ohranil vse do danes.
Kardinal Angelo
Amato je na koncu spregovoril še o možnosti, da bi današnja beatifikacija načela ekumenske
odnose. Po njegovem prepričanju jih lahko kvečjemu okrepi. Slovesna beatifikacija
namreč ni nekakšno zapoznelo maščevanje, temveč poskuša vse spodbuditi, da bi zlo
premagovali z dobrim. In sicer v zavedanju Gospodovih besed, ki pretresejo vsako človeško
logiko: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte
tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.« (Lk 6,27-28)
»Štirinajst
praških mučencev nas vabi, da kljubujemo valovom zla, ki nas napada z vseh strani.
In sicer z držo odpuščanja in bratstva, da bi ponovno poskrbeli za dobro, ki je v
izvoru vsakega človeškega srca.« Njihova nasilna smrt je bila v globokem kontrastu
z njihovim življenjem: »Blaženi mučenci niso sovražili, ampak so molili, delali
in izvrševali dobro. Bili so ponižni pričevalci Kristusove dobrote, njegove kalvarije
in njegovega odpuščanja. Njihova beatifikacija tako vzbuja občutke miru, bratstva
in radosti.«