Dvorišče za pogane v Assisiju: Soočenje kardinala Ravasija in italijanskega predsednika Napolitana

ASSISI (sobota, 6. september 2012, RV) – Včeraj in danes je bila na programu v Assisiju nova postaja Dvorišča za pogane. Geslo dvodnevnega srečanja, oziroma dialoga med verujočimi in neverujočimi, je bilo: Bog, ta neznanec. Za organizacijo so poskrbeli Papeški svet za kulturo, asiški samostan in združenje Oicos Premišljevanja. Dvorišče za pogane v Assisiju, ki je bilo na vrsti po zelo odmevnem srečanju v Stockholmu in ki se je sicer porodilo iz pobude papeža Benedikta XVI., so nekateri preimenovali kar v »Frančiškovo dvorišče«. Dogajanje je namreč potekalo na različnih krajih po svetnikovem rojstnem mestu. Posvečeno je bilo aktualnim temam, kot so ekonomska kriza, delo, okolje, mladi in medverski dialog – in sicer v luči vere ter tudi v luči nauka sv. Frančiška, katerega praznik je bil dan pred začetkom Dvorišča za pogane v Assisiju.

Posebnost tokratne postaje Dvorišča za pogane pa je bilo soočenje kardinala Gianfranca Ravasija in italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki se je zgodilo včeraj zvečer. Dialog med visokim cerkvenim predstavnikom, predsednikom Papeškega sveta za kulturo, in laikom, ki nosi veliko odgovornost v družbi in politiki, se je odvijal okoli sedanje krize. Da bi presegli ekonomsko, politično in družbeno krizo v Italiji bi bil potreben »duh Assisija«, je dejal italijanski predsednik, ki je spomnil tudi, da predstavlja vse državljane, tako tiste, ki verujejo, kot tudi tiste, ki ne verujejo. Nato je spregovoril o negotovosti in zaskrbljenosti, ki vladata v italijanski družbi danes. Napolitano je ob tem pozval k cilju, ki je obuditi občutek za etiko in za dolžnost, zavest o duhovnih vrednotah in o darovih kulture ter solidarnosti. Nazadnje pa je opozoril še na nujnost odprtosti, medsebojnega poslušanja in razumevanja, zbliževanja ter edinosti v raznolikosti – torej na nujnost »duha Assisija«. Kardinal Ravasi pa je na te predsednikove besede med drugim odgovoril, da je prav to tudi duh Dvorišča za pogane, ki teži k temu, da bi podiral zidove. Dodal je še, da je v današnji družbi poleg nemoralnosti razširjena še hujša bolezen: ravnodušnost, plitvost, banalnost.

Tokratni dogodek v Assisiju pa je spremljalo tudi t. i. 'dvorišče otrok', ki se je pred tem že odvijalo na postaji Dvorišča za pogane v Palermu, preteklega marca. Posvečeno je bilo temi stvarjenja. Za 'dvorišče otrok' v Assisiju je bila odgovorna Patrizia Martinez. Po njenih besedah »otroci gradijo mostove prijateljstva med enim in drugim mestom, med eno in drugo državo«. To pa je pomemben prispevek za Dvorišče za pogane. Otroci s seboj prinesejo velika življenjska vprašanja, kot so: kdaj bom umrl, kam bom odšel, kako sem se rodil. Poleg tega se otroci znajo začuditi, ko slišijo morje v školjki ali ko vidijo padati jesensko listje ali ko zagledajo snežinke. To začudenje, je dejala Patrizia Martinez, bi radi prinesli tudi vsem odraslim, ki so se udeležili Dvorišča za pogane.

P. Enzo Fortunato, direktor tiskovnega urada asiškega samostana, je glede dogajanja v Assisiju v teh dveh dneh poudaril, da so želeli z njim italijanskemu narodu povedati: »Ne obstajajo le govorice in površinskost, temveč obstajajo tudi ljudje, ki mislijo, delajo in se trudijo za ideje, ki lahko oblikujejo človeško srce. A to soočenje se ne dogaja med bojevniki, med verujočimi in neverujočimi, ki se borijo za svoja prepričanja. Dogaja se med osebami, ki si s čistim srcem in čistimi nameni želijo izmenjati mnenja, se odpreti drugemu.« In današnja družba, je sklenil p. Enzo Fortunato, potrebuje »podobe, kjer se človek srečuje«.

Audio: