Papeževe besede o sv. Frančišku Asiškem: Velik svetnik in vesel človek

VATIKAN (četrtek, 4. oktober 2012, RV) – »Velikan svetosti, ki še vedno prevzema ljudi vseh starosti in veroizpovedi.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. med eno svojih sredinih splošnih avdienc predstavil osebnost sv. Frančiška Asiškega, ki goduje na današnji dan. Ta vsem dobro poznani svetnik se je rodil ob koncu leta 1181 oziroma v začetku leta 1182. Preživljal je brezskrbno otroštvo in mladost ter ob tem gojil viteške ideale. Po vrnitvi iz ujetništva, ko je bil star dvajset let, pa se je v njem začel proces duhovnega spreobrnjenja.

Ko je Frančišek poslušal Jezusov govor o pošiljanju apostolov iz Matejevega evangelija, je začutil klic k življenju v uboštvu in predanosti oznanjevanju. V tem so se mu kmalu pridružili tudi drugi. Leta 1209 je papežu Inocencu III. tako predložil načrt za novo obliko krščanskega življenja. Kot je dejal Benedikt XVI., je »asiški ubožec razumel, da je potrebno vsako karizmo, ki jo daje Sveti Duh, postaviti v službo Kristusovega telesa, Cerkve. V življenju svetnikov ni nasprotja med preroško karizmo in karizmo oblasti.«

Ljubezen do Kristusa se je pri sv. Frančišku posebej izražala v češčenju presvetega zakramenta evharistije. Papež Benedikt XVI. je spomnil na njegove spise, v katerih med drugim beremo besede: »Vsak človek naj bo v strahu, ves svet naj trepeče in nebo naj se raduje, kadar je na oltarju v duhovnikovih rokah Kristus, Sin živega Boga. O čudovita visokost in pretresljiva ljubeznivost! O vzvišena ponižnost! O ponižna vzvišenost, da se Gospod vesoljstva, Bog in Božji Sin tako poniža, da se zaradi našega zveličanja skrije pod neznatnim koščkom kruha!« Sv. Frančišek je duhovnikom izkazoval veliko spoštovanje in je priporočal, naj jih vedno spoštujejo, tudi če bi bili osebno tega malo vredni. Kot razlog za to je navajal dejstvo, da so prejeli dar posvečevati evharistijo. Sveti oče je svoje brate v duhovništvu tako opozoril, naj »nikoli ne pozabijo tega nauka: svetost evharistije od njih zahteva, da so čisti, da živijo skladno s skrivnostjo, ki jo obhajajo«.

Še ena značilna poteza Frančiškove duhovnosti je po papeževih besedah »čut vesoljnega bratstva in ljubezen do stvarstva«. Iz ljubezni do Kristusa se namreč rojeva ljubezen do ljudi in tudi do vseh božjih ustvarjenin. »Frančišek je bil velik svetnik in vesel človek,« je še dejal papež: »Njegova preprostost, ponižnost, vera, njegova ljubezen do Kristusa, njegova dobrota do vsakega človeka, zaradi vsega tega je bil vesel v vsakem položaju. Med svetostjo in veseljem obstaja globoko razmerje, ki ga ni moč razdreti.«

Audio: