Jože Možina, nagrajeni režiser filma 'Pedro Opeka, Prijatelj revežev': Zelo sem vesel, da je zgodba prišla tudi v svet

VATIKAN (četrtek, 4. oktober 2012, RV) - Jože Možina, režiser filma Pedro Opeka, The Friend of the Poor (Pedro Opeka, Prijatelj revežev) je na festivalu ITN v Hollywoodu prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov. Poklicali smo gospoda Jožeta Možino in ga prosili:

»Gospod Jože Možina ali lahko za Radio Vatikan predstavite za kakšno nagrado gre, kakšen je njen pomen?«
»Lep pozdrav iz Ljubljane na Radio Vatikan, lep pozdrav tudi vašim poslušalcem. Nagrada je s filmskega festivala, ki je bil sredi septembra v Los Angelusu v Hollywoodu, filmske družbe ITN, neodvisne filmske produkcije. Zajemal je več kategorij: od igranih do dokumentarnih, tudi kratkih filmov. V kategoriji dokumentarnih filmov se je zgodila ta nagrada. Moram reči, da precej nepričakovano, ker je bila konkurenca huda in tudi, ker vemo, kakšen je ta ameriški, hollywoodski okus. Vtis je bil, ko je direktor festivala povedal, da ga je Pedro Opeka in ta film pretresel, da gre za neko posebno zadevo. Seveda sem zelo vesel, da je zgodba prišla tudi v svet.«

»Zanima nas, v čem vas je lik Pedra Opeke navdihoval, da ste uspeli iz svojih avtorskih in režiserskih sposobnosti potegniti najbolje, da ste tako dobro bodisi filmsko kakor vsebinsko prikazali njegovo podobo in s tem prepričali tiste, ki so vam podelili nagrado.«
»Vsi naši, vaši poslušalci poznajo Pedra Opeko. Vedo, da gre za močno karizmatično osebnost, ki ni močna po besedah, ampak po dejanjih. Dejansko je oseba, ki sledi evangeliju v tej najboljši možni meri. Dobro, eno je to vedeti, drugo pa je to videti od blizu. Imel sem to čast, to priložnost, to milost, da mi je bilo to dano. In zato je name Pedro Opeka tudi ob spoznanju, videnju, kako deluje, zelo močno vplival tudi na osebni ravni. Nekje sem rekel, da je šlo za neke permanente duhovne vaje, in tudi za eno osebno spremembo. Ne v dovoljšnji meri, da bi se človek res popolnoma popravil, ampak vendarle tudi zame osebno je bil to velik korak naprej v duhovnem smislu. Vsa ta občutenja, ki sem jih – ki smo jih - kot ekipa doživeli na Madagaskarju, v srečanjih z njimi, tudi v srečanjih pozneje, ki smo jih imeli v Sloveniji, sem poskušal na čim bolj pošten način preliti na filmsko platno, in očitno mi je to uspelo.

Film je presenetljiv po rezultatih, ki jih je dosegel že v Sloveniji. Z eno ponovitvijo ga je gledalo kar pol milijona ljudi. To je ogromen rezultat, sploh pa za dokumentarni film, ki presega vse, kar se je do sedaj na tem področju, v tej kategoriji predvajalo v Sloveniji. Hkrati pa je tudi podatek, da ni res, da so ljudje otopeli, da jih nič ne briga za sočloveka. Očitno ne, ker so tukaj tako številčno prisostvovali temu filmu. Končno pa gre za zgodbo o duhovniku z drugega konca sveta, ki se ukvarja z reveži na drugem koncu sveta. To je nekaj, kar končno v vsakodnevnem življenju Slovenca naj ne bi brigalo. Pa ga briga. Veseli me tudi to, da ima nov film praktične aplikcije. Ne samo, da je tukaj ljudi ozavestil, ampak je koristil tudi Akamasoji, gibanju Pedra Opeke. Saj sem ravno v petek slišal, da darovi za Pedra Opeko še naraščajo.«

Audio: