Nadškof Fisichella: Novost Jezusa Kristusa se mora znova dotakniti osebnega življenja
AUGSBURG (sreda, 3. oktober 2012, RV) – »Naše cerkve so vse bolj prazne
in naše skupnosti obiskujejo vedno starejše osebe. Morda se uresničuje Nietzschejeva
prerokba, ko je zapisal, da so naše cerkve postale Božji grob! Kdo bi lahko mislil,
da ne gre za tako dramatično dejstvo in da se je potrebno zateči k ideji majhne črede.
A tako v prvem kot drugem primeru bi se bilo dobro oddaljiti od utvar.«
To je bilo izhodišče predavanja nadškofa Salvatoreja Fisichelle, predsednika Papeškega
sveta za pospeševanje nove evangelizacije, včeraj popoldne na konferenci, ki jo je
organizirala škofija Augsburg v Nemčiji.
Fisichella je v svojem prispevku o
novi evangelizaciji poudaril, da se v tem trenutku od nas zahteva realizem. V zadnjih
desetletjih je nekaj najverjetneje šlo narobe. A zdaj ni čas, da bi temu iskali vzroke,
niti ne, da bi začeli razpravljati o velikih načinih spreminjanja in prenove Cerkve.
Vemo, je zatrdil nadškof Fisichella, da mora resnična prenova izhajati iz nas, preden
jo zahtevamo od drugih. In ko se spominjamo 50. obletnice začetka drugega vatikanskega
koncila, se moramo zavedati, da je ne glede na to, kako se koncil interpretira, gotovo
eno: »Bil je pomemben trenutek, v katerem je Cerkev želela privzeti nov jezik,
kako našim sodobnikom govoriti o Bogu.« Iz tega cilja je koncil izhajal in k temu
se je moral tudi vrniti, je dejal Fisichella.
Kriza, v kateri živimo danes,
je predvsem kriza vere. Le-ta je tako zelo močna zlasti zaradi »globoke nepismenosti
glede vsebine vere in posledično zaradi splošne ravnodušnosti do življenja
Cerkve«. Če se ne pozna Jezusa Kristusa in njegove Cerkve, vse postane staro.
Kultura se zapre v individualizem, kar je v današnjih časih mogoče jasno opaziti.
Na izgubi pa sta družbena odgovornost in medosebni odnosi.
Nasprotno, je nadaljeval
predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, pa Jezus Kristus življenje
prenavlja. Izziv, ki je pred nami, je torej: »Kako izraziti krščansko novost v
obdobju, v katerem se vse zdi jasno?« Novost Jezusa Kristusa se mora znova dotakniti
osebnega življenja. Vstopiti mora z velikim in stalnim izzivom, ki je skrit v vprašanju:
»Kakšen smisel ima tvoje življenje?« Kakšen smisel je v ljubezni in bolečini,
v uspehu in neuspehu, v prijateljstvu in izdaji? »Brez Jezusa Kristusa je težko
podati odgovor, ki bi bil tako poln pomena, da bi spodbudil k spreobrnjenju in spremembi.
Z njim pa se vse spremeni in prenovi.«
Nadškof Fisichella je na koncu svojega
predavanja izpostavil še dvom, da morda nismo več zmožni govoriti o Jezusu Kristusu.
Da smo morda pozabili, da je naša prva naloga oznanjati evangelij – veselo novico,
ki lahko spremeni življenje, a le, če to želiš. Naloga nove evangelizacije je torej
omogočiti srečanje z Jezusom Kristusom. Pri tem gre predvsem za prepričanje in gotovost
vere s strani vernikov. Če bi šlo zgolj za naše strategije, je zaključil Fisichella,
bi lahko že razglasili neuspeh: »Če pa nasprotno govorimo o srečanju z živo osebnostjo
Jezusa Kristusa in Cerkvijo, takrat gre za vprašanje vere in le-to se mora izraziti
v skladu s svojo logiko.«