Danes goduje sv. Terezija Deteta Jezusa - »strokovnjakinja za znanost ljubezni«
VATIKAN (ponedeljek, 1. oktober 2012, RV) – »Mala Terezija nenehno pomaga
najpreprostejšim dušam, ki molijo k njej, s svojim globokim duhovnim naukom pa je
razsvetlila tudi vso Cerkev.« Tako je Benedikt XVI. dejal v svoji katehezi o sv.
Tereziji Deteta Jezusa, cerkveni učiteljici in zavetnici misijonov, ki goduje danes.
Karmeličanska redovnica, rojena leta 1873 v Franciji, je živela samo 24 let. Njeno
življenje je bilo zelo preprosto in skrito, po smrti – umrla je zvečer 30. septembra
1897 – in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj znanih in priljubljenih svetnic.
Janez Pavel II. jo je označil kot »strokovnjakinjo za znanost ljubezni«. »To znanost,
po kateri v ljubezni zasije vsa resnica vere, izraža Terezija predvsem v pripovedi
o svojem življenju, ki je izšla leto po njeni smrti pod naslovom Povest duše. Knjiga
je takoj postala svetovna uspešnica,« je dejal Benedikt XVI. in povabil k odkrivanju
tega zaklada. »Dejansko je to čudovita ljubezenska zgodba, ki jo avtorica pripoveduje
tako pristno, da bralca nujno prevzame. Kakšna je ta ljubezen, ki je napolnila Terezijino
življenje? Ima obličje, ima ime, je Jezus!«
Papež je dejal, da njeno redovno
ime – sestra Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja – izraža program vsega
njenega življenja v povezanosti z osrednjimi skrivnostmi učlovečenja in odrešenja.
Njene redovne zaobljube na praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1890 so zanjo prava
duhovna poroka v evangeljski »majhnosti«: »Na kako lep praznik postanem Jezusova
nevesta!« je zapisala. »Mala presveta Devica, stara en dan, podarja svoj mali
cvet malemu Jezusu.« Biti redovnica pomeni za Terezijo biti Jezusova nevesta
in mati duš. Istega dne je svetnica zapisala molitev, ki nakazuje vso usmeritev
njenega življenja: Jezusa prosi za dar njegove neskončne ljubezni, da bi bila najmanjša,
predvsem pa prosi za odrešenje vseh ljudi: »Da danes ne bi bila pogubljena nobena
duša.«
V evangeliju odkriva Terezija Jezusovo usmiljenje, je izpostavil
Benedikt XVI. Terezija zapiše: »Meni je dal svoje neskončno usmiljenje, po njem
zrem in častim druge božanske popolnosti! (…) Tako se mi vse zazdijo kot žarki ljubezni;
še sama pravičnost se mi zdi vsa obdana z ljubeznijo.« Tako se svetnica izraža
tudi v zadnjih vrsticah Povesti duše: »Komaj pogledam v sveti evangelij, takoj
zaznam vonj Jezusovega življenja in vem, kam moram teči … Ne poženem se na
prvo mesto, ampak na zadnje … Da, to čutim, tudi če bi imela na vesti vse grehe, ki
jih je mogoče storiti, bi se vrgla, s srcem, raztrganim od kesanja, Jezusu v objem,
ker vem, kako ljubi izgubljenega sina, ki se vrača k njemu.«