Papeški svet za kulturo pripravlja večer: Dantejeva vera
RIM (petek, 28. september 2012, RV) – Prihodnjega 12. oktobra se bo v središču
Rima odvila večerna prireditev na temo: Dantejeva vera. Gre za pobudo Papeškega
sveta za kulturo. Dogodek pa je neposredno povezan z letom vere, ki se bo uradno pričelo
dan prej, in s škofovsko sinodo o novi evangelizaciji. Prireditev bo namreč posvečena
24. spevu v sklopu Raj iz Dantejeve pesnitve Božanska komedija. Ta izbrana
tema osvetljuje tesen odnos med osebnostjo Danteja Alighierija in krščansko vero ter
se na ta način v polnosti vključuje v okvir leta vere. Program prireditve predvideva
recital omenjenega speva, v katerem pesnik izpove svojo vero, komentar le-tega in
glasbene točke. Sodelovali bodo kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta
za kulturo in rimske kulturno zgodovinske organizacije Dantejeva hiša, Gabriele Lavia,
direktor Mestnega gledališča Rim, in Luca Azzetta, profesor na Katoliški univerzi
v Milanu.
Omenjeni dogodek pa bo hkrati tudi del priprav na praznovanje 700.
obletnice Dantejeve smrti. Vrhunec praznovanja bo leta 2021, priprave na to pomenljivo
obletnico pa so že nekaj časa v polnem teku. Naj spomnimo, da je bil s tem namenom
pri Papeškem svetu za kulturo konec februarja letos ustanovljen znanstveno organizacijski
odbor. Le-ta je izraz želje Svetega sedeža, da bi okroglo obletnico, povezano s tem
velikim pesnikom, obeležili na primeren način. Odbor naj bi v prihodnjih letih tako
poskrbel za uresničitev raznih dogodkov in pobud. Predvidene so tudi raziskave, ki
bodo med drugim vključevale teološke študije, in pa oblikovanje novih metod poučevanja,
ki bi Danteja mladim predstavile na privlačnejši način.
Kardinal Gianfranco
Ravasi je marca, po ustanovitvi odbora, za Radio Vatikan pojasnil temeljne razloge,
ki so pripeljali do odločitve o ustanovitvi. Takrat je med drugim poudaril, da Cerkev
v Danteju vidi simbol tiste kulturne in umetnostne dediščine, ki je dragocena in nujna
za celotno človeštvo. »Dante je 'naš' v smislu, da je del cerkvenega sveta,«
je dejal Ravasi, ki je sicer tudi na čelu odbora: »Pomislimo le na njegovo
veliko teološko osebnost, na njegovo pričevanje neoporečnega vernika. Po drugi strani
pa je nedvomno tudi oče kulture, in to ne le italijanske. Je ena izmed velikih vsesplošnih
osebnosti kulture in prav posebej poezije.«