Kard. Vallini duhovnikom rimske škofije: Ne moremo ne čutiti potrebe po širjenju
evangelizacijskega delovanja
RIM (torek, 25. september 2012, RV) – »Oznanjevanje evangelija ni le dolžnost,
ampak je najprej povezano z našo osebno izkušnjo. Ne moremo ne čutiti življenjske
potrebe po širjenju evangelizacijskega delovanja.« S temi besedami je vikar rimske
škofije, kardinal Agostino Vallini, nagovoril duhovnike, ki so se včeraj zbrali v
lateranski baziliki na srečanju ob začetku pastoralnega leta. Kardinal Vallini je
pozval k še večjemu misijonarskemu zagonu na področju evangeliziranja oddaljenih oseb
ter spomnil na približajoče se leto vero in škofovsko sinodo, ki se bo posvetila izzivom
evangelizacije v času, ko poteka 50-letnica od začetka drugega vatikanskega koncila.
Izpostavil
je razširjeno versko nepismenost v današnjem času, zaradi česar morajo tudi mnogi
krščeni ponovno odkriti vero kot Kristusovo spremljanje in ga spoznati kot resnico.
Misijonarski zagon Cerkve se zato ne sme zmanjšati, ampak ostaja stalna, najbolj gotova
in rodovitna pot zveličanja, je zatrdil rimski vikar. Spregovoril je tudi o duhovniški
identiteti. Drugi vatikanski koncil ni podal nek v naprej izdelan model duhovnika,
ampak je nakazal določene smernice ter izpostavil nekatere vidike, ki prej niso bili
dovolj opaženi. Duhovnik ni izvzet iz Božjega ljudstva, ampak je znotraj njega in
je v službi poslanstva vse Cerkve. Duhovnik ne more biti Kristusov služabnik, če ne
pričuje o drugačnem življenju od zemeljskega, a prav tako ne more služiti ljudem,
če je oddaljen od njihovega življenja in okolja. Ni torej zunaj ali nad ljudstvom,
ampak je postavljen v različno enakost z Božjim ljudstvom. S koncilom je bilo tudi
izpostavljeno, da duhovnik ni samo v službi skupnosti vernikov, ampak je tudi prvi
odgovoren za evangelizacijo vseh ljudi. Tradicionalni lik duhovnika kot neodvisnega
in avtonomnega je nadomestil lik duhovnika kot člana duhovniške skupnosti, kateri
ne pripada slučajno in zgolj formalno, ampak po zakramentalni vezi in povezanosti
s škofom, namestnikom apostolov in središčem lokalne Cerkve. S tem se preseže individualistično
izvajanje duhovniške službe, napori in upi pa postanejo del skupne hoje.
Kardinal
Vallini je dejal, da je drugi vatikanski koncil odprl nove poti in prižgal svetle
luči za hojo Cerkve v tretje tisočletje. A njegovo sporočilo prenove ni bilo vedno
pravilno interpretirano in je bilo včasih popačeno. Po Vallinijevem prepričanju je
treba zagovarjati in razvijati bistvene smernice duhovništva, ki življenje duhovnika
delajo lepo in ga bogatijo s smislom ter apostolsko gorečnostjo.