Papež voditeljem mednarodnega združenja Sredinskih demokratov: Posebna odgovornost
politikov je zaščita in podpora dostojanstva človeške osebe
CASTEL GANDOLFO (sobota, 22. september 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. se
je danes v apostolski palači v Castel Gandolfu sestal z voditelji mednarodnega združenja
Sredinskih demokratov (CDI - Centrist Democrat International), ki so danes končali
srečanje v Rimu. Sveti oče je v govoru spregovoril o odgovornostih političnih voditeljev,
nujnosti trdnega etičnega temelja, pomenu spoštovanja dostojanstva osebe ter s tem
povezano zaščito človeškega življenja, zakonske zveze in družine.
Po papeževih
besedah sedanje gospodarske razmere upravičeno zbujajo zaskrbljenost, a pred njimi
je kristjan poklican, da deluje in se izraža s preroškim duhom, ki je zmožen v spremembah
videti skrivnostno navzočnost Boga v zgodovini ter tako z realizmom, zaupanjem in
upanjem sprejeti nove odgovornosti. »Kriza nas obvezuje, da na novo zarišemo pot,
sprejmemo nova pravila in poiščemo nove oblike obveznosti, s čimer kriza postane priložnost
za trezno presojanje in novo načrtovanje,« je zatrdil papež. Civilno
in politično prizadevanje lahko na ta način dobi novo spodbudo in zagon v iskanju
trdnega etičnega temelja. Odsotnost slednjega na ekonomskem področju je ravno prispevala
k nastanku sedanje globalne finančne krize. Politični in institucionalni prispevek,
katerega nosilci so tudi pri papežu danes zbrani politiki, se ne bo mogel omejiti
zgolj na odzivanje na urgentne zadeve, ki jih narekuje logika trga, ampak bo moral
nadaljevati z iskanjem skupnega dobrega ter promocijo in varovanjem neodtuljivega
dostojanstva človeške osebe, je zatrdil Benedikt XVI. Pri tem je izpostavil aktualnost
drugega vatikanskega koncila ter pomembno vlogo Božje besede in nauka Cerkve, na kar
bi morali biti stalno pozorni še posebej tisti, ki – tako kot voditelji mednarodnega
združenja Sredinskih demokratov – svojo dejavnost postavljajo na krščanska načela
in vrednote.
Žal obstajajo številne in zelo glasne ponudbe prenagljenih, površnih
in kratkotrajnih odgovorov na najbolj temeljne in najgloblje potrebe človeške osebe.
Svarilo apostola Pavla je zato aktualno tudi danes: »Prišel bo namreč čas,«
piše Pavel, »ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih
željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali
proč od resnice in zabredli v bajke« (2 Tim 4,3-4).
To pomembno presojanje
se uveljavlja ravno na tistih področjih, ki se tičejo najbolj življenjskih in delikatnih
interesov osebe in kjer imajo svoj prostor temeljne izbire, neločljivo povezane z
življenjskim smislom in iskanjem sreče. Ta področja med seboj niso ločena, ampak tesno
povezana, in sicer s spoštovanjem transcendentnega dostojanstva človeške osebe, ki
je ukoreninjena v svoji upodobljenosti po Stvarniku in ki je končni cilj vsake zares
človeške družbene pravičnosti, je zatrdil papež. Nadaljeval je, da je spoštovanje
življenja v vseh njegovih fazah, od spočetja do naravne smrti – česar posledica je
zavračanje splava, evtanazije in vsake evgenetične prakse – prepleteno tudi s spoštovanjem
zakona kot neločjive zveze med enim moškim in eno žensko in kot temelja za družinsko
življenje. V družini, utemeljeni na zakonu in odprti za življenje, oseba izkusi spoštovanje
in zastonjsko ljubezen ter obenem prejema solidarnost, ki ji pripada. Družina predstavlja
osnovni in odločilni prostor za vzgojo osebe. »Družina, osnovna celica družbe,
je zato korenina, ki hrani ne le posamezno osebo, ampak tudi same temelje družbenega
sobivanja,« je zatrdil Benedikt XVI. Pravi napredek človeške družbe torej ne bo
smel zanemariti zaščite in podpore zakonske zveze in skupnosti, ki iz nje izvira.
Takšno politiko bodo morale sprejeti ne le države, ampak tudi sama mednarodna skupnost,
s ciljem, da bi preusmerili naraščajočo tendenco izoliranja posameznika – ta je namreč
vir trpljenja in usihanja tako posameznika kot skupnosti.
Papež je ob koncu
govora še izpostavil, da je zaščita in podpora dostojanstva človeške osebe na poseben
način odgovornost tistih, ki so poklicani, da jo zastopajo. Še posebej, če so spodbujeni
z vero, morajo biti sposobni posredovani jutrišnjim generacijam razloge za življenje
in upanje. Svarilo iz knjige Modrosti, namreč: »neizprosna sodba zadene
tiste na visokih mestih« (Mdr 6,5), ni namenjeno ustrahovanju, marveč želi
spodbuditi in opogubiti vladajoče na vsaki ravni, da uresničijo vse priložnosti za
dobro, v skladu s sposobnostjo in poslanstvom, ki mu ju je zaupal Gospod.