Kardinal Ryłko pred začetkom leta vere: Da lahko govorimo o Bogu, moramo govoriti z Bogom

VATIKAN (sreda, 19. september 2012, RV) – Ko je papež Benedikt XVI. napovedal leto vere, nas je s tem želel predvsem spodbuditi, da bi svojo vero živeli na nov način. S to trditvijo kardinal Stanisław Ryłko, predsednik Papeškega sveta za laike, začenja svoje razmišljanje o letu vere, ki je bilo objavljeno v vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano. Kardinal nadaljuje, da je vprašanje vere danes izziv, nekaj, kar nas mora prebuditi iz spanca naše ravnodušnosti ter razvneti našo pozornost in čuječnost. Ponovno je potrebno odkriti vero kot »skriti zaklad« in »dragocen biser«, za katera je vredno podariti vse. In to bi moral biti cilj vseh vernikov.

Vsi kristjani smo torej poklicani k vsakodnevnemu odkrivanju pomena daru vere in njene lepote. Marsikdo vero vidi kot težko breme, ki onemogoča uživanje življenja. Mnogi tudi menijo, da spoštovanje zapovedi ne dopušča popolne svobode in sreče. A vera ni niti ovira niti teža, je poudaril kardinal Ryłko. Vera je dar, ki našemu bivanju odpira nova in privlačna obzorja. To vprašanje vere je za človeka zato vedno osrednje in odločilno vprašanje.

Sveti oče večkrat ob raznih priložnostih omeni dramatično situacijo vere v današnjem svetu. Danes obstaja več oblik puščave. Med njimi so puščava revščine, lakote ali žeje, puščava zapuščenosti, samote, uničene ljubezni. Obstaja pa tudi puščava zamračitve Boga, izpraznjenja duha. In zunanjih puščav je vse več ravno zato, ker so notranje puščave postale tako zelo prostrane. Papež to širjenje notranje puščave v človeku opisuje z besedami, kot so »nenavadna pozaba Boga«, »izključitev Boga«, »zavrnitev Boga«, »odsotnost Boga« ali »novo poganstvo«.

Med eno svojih avdienc se je Benedikt XVI. zaustavil ob tem, od kod ta notranja puščava izvira. Takrat je spomnil na besede sv. Gregorja Velikega, ki si je zastavil vprašanje, kako je mogoče, da človek reče ne tistemu, kar je največje, in da nima časa za tisto, kar je najpomembnejše. Gregor Veliki nato odgovarja, da tak človek ni nikoli zares izkusil Boga, nikoli ga ni okusil. Papež Benedikt XVI. pa je k temu svetnikovemu razmišljanju dodal, da kadar je človek popolnoma zaposlen s svojim svetom in z materialnimi skrbmi, takrat njegova zmožnost zaznavanja Boga oslabi.

Noben kristjan, ob tem opozarja kardinal Stanisław Ryłko, ne more smatrati vere kot vprašanja, ki bi bilo zaključeno enkrat za vselej. Gre namreč za izziv, ki nam neprenehoma zastavlja vprašanja. Gre za močan opomin, naj dopustimo, da v našem življenju prevlada »biti« in ne »delati«. Kardinal na tem mestu še enkrat spomni na papeževe besede, in sicer na njegovo svarilo, da je za Boga mogoče storiti mnogo in pri tem vendarle ne srečati Boga. V takem primeru angažiranost nadomesti vero in se tako sčasoma od znotraj izprazni. To pa je razlog, da se je danes tako zelo nujno vrniti nazaj k Bogu in izhajati iz njega. Prvi pogoj, da lahko govorimo o Bogu, je namreč, da govorimo z Bogom.

S tega vidika je leto vere, ki se bo pričelo 11. oktobra, velik dar. Treba ga je sprejeti s hvaležnostjo in občutkom odgovornosti. O tem je prepričan predsednik Papeškega sveta za laike, ki je na koncu izpostavil še pomembno vlogo cerkvenih gibanj in novih skupnosti. Te v skladu s svojimi karizmami omogočajo določeno pot vere, katere cilj je prav živeti vero na nov način. Na tej poti pa človek vsak dan odkriva lepoto vere in obenem okuša Boga. Cerkvena gibanja in skupnosti so torej prave delavnice in šole vere. So kraji, kjer se oblikujejo krščanske osebnosti, ki so trdne, močne in odrasle v veri.

Audio: