Včeraj nedelja svetniških kandidatov metropolije Ljubljana: nadškof Anton Vovk
LJUBLJANA (ponedeljek, 17. september 2012, RV) – Včeraj so obhajali v ljubljanski
metropoliji nedeljo svetniških kandidatov. V ljubljanski stolnici je včeraj popoldne
potekala osrednja slovesnost. Somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov je vodil
ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres. Homilijo je ob tej priložnosti
imel nekdanji koprski škof Metod Pirih. Na začetku je postavil včerajšnje praznovanje
v okvir praznovanj jubilejnega leta nadškofije z besedami: »V sklop praznovanj
ob 550-letnici ljubljanske (nad)škofije sodi tudi današnje bogoslužno slavje
svetniških kandidatov: nadškofa Antona Vovka, škofov Janeza Frančiška Gnidovca in
Friderika Ireneja Barage ter salezijanca Andreja Majcna. Pri tej evharistiji molimo
in prosimo, da bi se postopki za njihovo razglasitev za blažene dobro nadaljevali
in bili kronani z uspehom.«
Nadalje je škof Metod podal svoje pričevanje
ob srečanju z svetniškima kandidatoma, predvsem z škofom Vovkom, z besedami: »Od
teh štirih kandidatov sem se osebno srečal z g. Majcnom, še bolj pa z nadškofom
Vovkom. Dejansko je v času njegove škofovske službe potekalo moje zorenje za duhovništvo.
Kot škof nas je obiskoval v malem semenišču v Pazinu, tu v Ljubljani mi je podelil
vse nižje redove in red diakonata, na dan moje nove maše, 7. julija 1963, pa je umrl.
Večkrat sem bil navzoč pri njegovih birmah in še večkrat sem kot bogoslovec sodeloval
pri njegovih slovesnih mašah ter poslušal njegove pridige. Bil je velik, pokončen
in pogumen škof v tistih težkih časih. S svojo možato držo in globoko vero je izstopal
iz sredine svojega časa. Bil je kakor luč na svetilniku, ki sveti vsem.«
Škof
Metod je predstavil pomen zgleda škofa Vovka za nas in za današnji čas: »Sedanje
razmere v Cerkvi na Slovenskem so drugačne od tistih pred 50 in več leti. Javno mnenje
in mediji niso naklonjeni Cerkvi in njenemu delovanju. Biti resnično
in ves škof, duhovnik, redovnik ali vernik ni bilo nikoli lahko, ne
v času nadškofa Vovka in drugih svetniških kandidatov, ne danes. Boj
proti grehu, zlu ali javnemu mnenju je bil vselej dramatičen. Biti kristjan
danes pomeni plavati proti toku.«
Homilijo je škof Metod Pirih zaključil
z besedami: »V 550-letni zgodovini ljubljanske Cerkve je bilo nešteto velikih svetniških
mož in žena, katerih imena so zapisana na Božji dlani. Tudi pred vesoljno Cerkvijo
bi radi imeli razglašene blažene in svete, žive priče svetosti in svoje vzornike.
Prav s tem, ko bomo sami živeli neoporečno in sveto krščansko življenje, si bomo zaslužili
in izprosili nove svetnike.«