Papež libanonskim političnim in verskim predstavnikom: Pri gradnji in utrjevanju miru, se je treba neutrudno vračati k temeljem človeškega bitja

BAABDA (sobota, 15. september 2012, RV) – Drugi dan papeževega obiska Libanona je bil pretežno politično obarvan. Benedikt XVI. ga je začel z zasebno sveto mašo na apostolski nunciaturi v Harrisi, kjer je prenočil. Sledila je vrsta srečanj v Baabdi. Ob desetih po lokalnem času se je v predsedniški palači zasebno sestal z libanonskim predsednikom Michelom Sleimanom, nato pa še s predsednikom parlamenta Nabihom Berrijem in predsednikom ministrskega sveta Nagibom Mikatijem. Prav tako v predsedniški palači v Baabdi se je papež srečal še z voditelji muslimanskih verskih skupnosti. Tako najvišjim državnim oblastem kot muslimanskim voditeljem je izročil kopijo posinodalne apostolske spodbude.

Verska svoboda ima družbeno in politično razsežnost, nepogrešljivo za mir
Ob 11. uri in 15 minut pa se je začelo srečanje s člani vlade in državnih ustanov, diplomatskim zborom, verskimi voditelji in kulturniki. Te je Benedikt XVI. tudi nagovoril, začenši z Jezusovimi besedami: Svoj mir vam dajem. Mir je bil tudi osrednja tema papeževega nagovora, med katerim je poudaril vlogo zaščite življenja, spoštovanja človekovega dostojanstva, bratskega sobivanja med različnimi kulturami in religijami, vzgoje za mir, verske svobode, dialoga in solidarnosti. Libanon je danes bolj kot kdajkoli prej poklican, da postane vzor na teh področjih, pri čemer je papež zbrane povabil, naj pogumno pričujejo o tem, da Bog želi mir in nam daje mir. V Libanonu krščanstvo in islam že stoletja naseljujeta isti prostoru, so bile papeževe besede. Ni redko videti obe religiji v eni sami družini. In če je to mogoče v eni sami družini, potem bi bilo mogoče tudi na ravni celotne družbe. Po papeževih besedah je posebnost Bližnjega vzhoda ravno v stoletni mešanici različnih komponent. »Pluralna družba obstaja samo kot posledica vzajemnega spoštovanja, želje po poznavanju drugega in stalnem dialogu. Ta dialog med ljudmi je možen samo v zavedanju, da obstajajo vrednote, skupne vsem velikim kulturam, kajti ukoreninjene so v naravi človeške osebe.« Papež je izpostavil pomemben prispevek različnih religij ter spomnil na versko svobodo kot temeljno pravico, od katere so odvisne tudi mnoge druge. Brez odprtosti za presežno, ki omogoča najti odgovore na vprašanja o smislu življenja in načinu moralnega življenja, človek postane nezmožen delovati v skladu s pravičnostjo in si prizadevati za mir. »Verska svoboda ima družbeno in politično razsežnost, nepogrešljivo za mir,« je poudaril papež. Spodbuja ubrano zavest in življenje, in sicer preko skupnega zavzemanja za služenje plemenitim stvarem in preko iskanja resnice, ki se ne uveljavlja z nasiljem, ampak s samo močjo resnice, ki je Bog. Živeta vera namreč neizogibno vodi v ljubezen in ne v smrt. Verniki imajo zato danes bistveno vlogo, in sicer pričevati za mir, ki prihaja od Boga in ki je dar, podarjen vsem v osebnem, družinskem, družbenem, političnem in gospodarskem življenju.

Pri gradnji in utrjevanju miru, se je treba neutrudno vračati k temeljem človeškega bitja
Da bi se zagotovilo potreben dinamizem za gradnjo in utrjevanje miru, se je treba neutrudno vračati k temeljem človeškega bitja, je dejal Benedikt XVI. in začel s poudarkom na družini, ki je prvi prostor humanizacije in prva vzgojiteljica miru. Družino je torej treba podpreti ter spodbujati kulturo življenja, kajti učinkovitost prizadevanja za mir je odvisna od pojmovanja človeškega življenja. »Če želimo mir, zaščitimo življenje!« je poudaril papež. Takšna logika ne diskvalificira samo vojne in terorističnih dejanj, ampak vsak atentat na življenje človeka, ki je Božja stvaritev.

Treba je zaživeti novo vrsto bratstva
Papež je v nadaljevanju spregovoril o solidarnosti, ki zavrača to, kar ovira spoštovanje do vsakega človeka, ki podpira politike in pobude, ki želijo združiti narode na iskren in pravičen način. Lepo je namreč videti sodelovanje in pravi dialog, ki gradita nov način skupnega življenja. Papež je opozoril, da nam gospodarska in finančna logika želi vsiliti svoj jarem ter imeti postaviti nad biti. »Večja kvaliteta življenja in celostnega razvoja je mogoča samo v porazdeljevanju bogastva in sposobnosti, v spoštovanju dostojanstva vsake osebe.« Danes morajo kulturne, družbene in verske razlike zaživeti novo vrsto bratstva, kjer ravno to, kar jih povezuje, predstavlja skupni smisel veličine vsake osebe in dar, ki ga bratstvo predstavlja zase, za druge in za človeštvo. To je tudi pot miru, zavzetost, ki se od nas zahteva, in smernica političnih in ekonomskih izbir.

Vzgoja za mir in oblikovanje kulture miru
Da bi jutrišnjim generacijam odprli prihodnost miru, je po papeževih besedah naša prva naloga vzgoja za mir, da bi se tako oblikovala kultura miru. Ta vzgoja, tako v družini kot šoli, mora biti predvsem vzgoja za duhovne vrednote. Človeški duh ima namreč prirojen občutek za lepo, dobro in resnično, kar je božji pečat, odtis Boga v njem. Iz te univerzalne težje izvira trden in pravilen moralni nazor, ki v središče vedno postavlja osebo. Papež je prav tako izpostavil korenito preobrazbo duha in srca, ki je potrebna za ponovno najdenje jasnega pogleda in nepristranskosti, za globok smisel pravičnosti in skupnega dobrega. Spreobrnjenje srca je nujno, da se ne bi pustili premagati zlu, ampak bi zlo premagali z dobrim. Gre za to, da rečemo ne izdaji, priznamo lastne krivde, sprejmemo opravičila in odpustimo. Samo odpuščanje, dano in prejeto, postavlja za vse trajne temelje za spravo in mir, je še dejal papež.

Audio: