Papež med poletom v Libanon odgovarjal na novinarska vprašanja
VATIKAN (petek, 14. september 2012, RV) – Med poletom v Libanon je sveti oče
kot običajno odgovarjal na novinarska vprašanja, ki so se nanašala na verski fundamentalizem,
arabsko pomlad, izseljevanje kristjanov iz dežel Bližnjega vzhoda in tudi možnost
odpovedi potovanja zaradi konfliktov in nasilja na Bližnjem vzhodu. Glede slednjega
je Benedikt XVI. dejal, da mu odpovedi potovanja v Libanon ni nikoli nihče svetoval
in o tem niti ni razmišljal. Kadar razmere postanejo še bolj zapletene, je še bolj
pomembno izkazati znamenje bratstva, spodbude in solidarnosti, je dejal papež in dodal,
da je cilj njegovega potovanja povabiti k dialogu in miru ter skupaj nadaljevati v
iskanju rešitve problemov.
Na vprašanje, kako lahko katoliška Cerkev, glede
na naraščanje fundamentalizmov v svetu, odgovori na načelo dialoga z islamom, je papež
dejal, da je fundamentalizem vedno ponaredek religije in nasproten njenemu smislu.
Religija namreč vabi k širjenju Božjega miru v svetu. Zavzemanje Cerkve in religij
pa je v tem, da se očiščujejo teh teženj, razsvetljujejo zavest in si prizadevajo,
da bi vsak imel jasno podobo o Bogu. Drug drugega moramo spoštovati, je zatrdil papež
in izpostavil, da temeljno sporočilo religije mora biti nasprotno nasilju, biti mora
vzgoja in razsvetljevanje in očiščevanje zavesti, spodbujanje dialoga, sprave in miru.
Glede
arabske pomladi je Benedikt XVI. povedal, da je sama po sebi pozitivna stvar: želja
po večji demokraciji, svobodi, sodelovanju in obnovljeni arabski identiteti. Obstaja
seveda nevarnost, da krik po svobodi pozabi temeljno razsežnost svobode in to je strpnost
do drugega. Po papeževih besedah si je treba prizadevati, da bi želja po svobodi šla
v pravo smer resnične svobode in se ne bi pozabilo strpnosti, sprave in temeljnih
elementov svobode. Tudi arabska pomlad zahteva prenovo tisočletne zgodovine. Kristjani
in Arabci so te dežele gradili skupaj in ne morejo, da ne bi tukaj skupaj živeli,
s čimer je papež odgovoril na namigovanje o morebitni napetosti med prevlado večine
in preživetjem krščanstva v državah Bližnjega vzhoda.
Na vprašanje, kako se
Cerkev namerava odzvati na izseljevanje kristjanov iz bližnjevzhodnih držav, je Benedikt
XVI. pristavil, da poleg kristjanov bežijo tudi muslimani. Sicer pa bi po njegovem
prepričanju bila glavna pomoč v zaustavitvi vojne in nasilja, kar je tudi razlog izseljevanja.
Treba je širiti sporočilo miru, pojasniti, da vojna ne rešuje problemov, ter okrepiti
moč miru. Pri tem je papež poudaril pomembno vlogo novinarjev, izpostavil pa je tudi
zaustavitev uvažanja orožja.
O tem, kaj so konkretni koraki Cerkve in katoličanov
na Zahodu za podporo bratov na Bližnjem vzhodu, je papež dejal, da je treba vplivati
na politično mnenje. Politike moramo povabiti, da se zares zavzamejo, na vso moč in
z vsemi možnostmi, in ustvarjalno delajo za mir in proti nasilju, je dejal. Izpostavil
je še vlogo karitativnih organizacij in materialne pomoči. Vidne geste solidarnosti,
dnevi javne molitve lahko sensibilizirajo javno mnenje in imajo dejanske posledice.