Papež: Dobro vedno premaga zlo. Kristjani ne moremo biti pesimisti

VATIKAN (sreda, 12. september 2012, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco, ki je potekala v Avli Pavla VI. v Vatikanu, je bila namenjena molitvi v drugem delu Apokalipse (Raz 4,1-22,21). Benedikt XVI. je predstavil bogastvo molitve v tej zadnji novozavezni knjigi, izpostavil moč dobrega nad zlom, spodbudil k stalnemu in trdnemu upanju, ob koncu avdience pa zbrane še povabil, da molijo za njegovo apostolsko potovanje v Libanon, da bi obisk opogumil kristjane v prizadevanju za mir in bratstvo na celotnem območju.

Molitev kot odprto okno, skozi katero zremo Boga
Medtem ko je molitev v prvem delu Apokalipse usmerjena v notranje cerkveno življenje, je v drugem delu usmerjena na ves svet. Cerkev namreč hodi skozi zgodovino in je njen del v skladu z Božjim načrtom, je pojasnil papež. Zbor se v drugem delu Apokalipse, ko posluša Janezovo sporočilo, odpre človeškemu svetu. Pojavita se dve obliki odnosa med njima. Prvi je ''Kristusov sistem'', kateremu zbor z veseljem pripada, drugi pa je ''zemeljski proti-kraljestveni in proti-zavezni sistem, ki je pod vplivom hudiča''. Zbor mora znati dobro brati zgodovino, ki jo živi, se naučiti z vero razločevati dogodke ter s svojimi dejanji sodelovati v razvoju Božjega kraljestva. Papež je spregovoril o treh simbolih, pomembnih za pravilno razumevanje te zgodovine: Božji prestol, knjiga in Jagnje (Raz 4,1-5,14). Na prestolu sedi vsemogočni Bog, ki ni ostal zaprt v svoja nebesa, ampak je ljudem postal blizu in z njimi vstopil v zavezo. Knjiga vsebuje Božji načrt o dogodkih in ljudeh. Zapečatena je s sedmimi pečati in nihče je ne more brati. Tu nastopi tretji simbol: Kristus, ki je Jagnje, žrtvovano na križu in znamenje vstajenja. Ravno to Jagnje, umrli in vstali Kristus, odpre pečate in razkrije Božji načrt in globok smisel zgodovine. Benedikt XVI. je pojasnil, da nas ti simboli spominjajo, kako brati zgodovinska dejstva in naše lastno življenje. S tem, da dvignemo pogled v Božje nebo, v stalnem odnosu s Kristusom, da mu odpremo srce in misli v osebni in skupni molitvi, se učimo gledati stvari na nov način in spoznavamo njihov pravi smisel. »Molitev je kot odprto okno, ki nam dopušča, da imamo pogled uprt v Boga, ne le da bi se spominjali cilja, h kateremu smo usmerjeni, ampak da bi prav tako pustili, da Božja volja razsvetli našo zemeljsko pot in nam jo pomaga zavzeto živeti,« je zatrdil sveti oče.

Kristjani ne moremo nikoli biti pesimisti
Ko Jagnje odpre prve štiri pečate, Cerkev vidi svet, v katerem obstaja mnogo slabega: nasilje, ubijanje, krivica, smrt, lakota, bolezni. Pred to stvarnostjo je cerkvena skupost poklicana, da nikoli ne izgubi upanja in trdno veruje, da se navidezni vsemogočnosti zla zoperstavlja resnična vsemogočnost Boga. Prvi pečat govori ravno o tem: »V človeško zgodovino je vstopila moč Boga, ki ne le da lahko uravnoteži zlo, ampak ga lahko celo premaga.« Benedikt XVI. je izpostavil, da nas Apokalipsa vabi, da ne dovolimo zmagati zlu, ampak zlo premagamo z dobrim, zremo v Kristusa Križanega in Vstalega. Cerkev živi v zgodovini in se ne zapira vase, ampak pogumno stopa na svojo pot sredi težav in trpljenja; odločno poudarja, da zlo ne more premagati dobrega in da tema ne more zatemniti sijaja Boga. Po papeževih besedah je to pomembna točka tudi za nas: »Kot kristjani ne moremo nikoli biti pesimisti. Dobro vemo, da na poti našega življenja pogosto srečamo nasilje, laž, sovraštvo, preganjanje, a to nam ne jemlje poguma. Predvsem molitev nas uči videti znamenja Boga, njegovo navzočnost in delovanje, celo biti mi sami luči dobrega, ki širijo upanje in kažejo, da je zmaga Bog,« je zatrdil papež.

Nobena molitev ni odvečna in nekoristna
Izpostavil je tudi, da vse naše molitve, s svojo omejenostjo, naporom, uboštvom, suhoto, pomanjkljivostmi, dosežejo Božje srce. »Biti moramo gotovi, da ne obstajajo odvečne in nekoristne molitve, nobena ni izgubljena. In najdejo odgovor, čeprav včasih skrivnosten, kajti Bog je neskončna ljubezen in usmiljenje.« Bog namreč ni neobčutljiv za naše prošnje; posreduje in pokaže svojo moč in svoj glas na zemlji, strese in ruši sistem zla. Pogosto se pred zlom čutimo nemočni, ampak ravno naša molitev je prvi in najučinkovitejši odgovor, ki ga lahko damo in ki naredi močnejše naše vsakdanje prizadevanje v varovanju dobrega, je zatrdil Benedikt XVI.

Apokalipsa - knjiga z bogato somboliko, ki vodi v bogato molitev
»Apokalipsa nas, kljub kompleksnosti simbolov, uvede v zelo bogato molitev, da tudi mi poslušamo, hvalimo, se zahvaljujemo in občudujemo Gospoda, ga prosimo odpuščanja,« je zatrdil Benedikt XVI. Struktura te bogoslužne molitve je tudi močan klic k ponovnemu odkrivanju izjemnega in spreminjajočega naboja, ki ga ima evharistija. Pri tem je papež zbrane vernike pozval, naj zvesto obiskujejo nedeljsko sveto mašo na Gospodov dan, saj je nedelja središče tedna. »Bogastvo molitve v Apokalipsi nas spominja na diamant, ki ima vrsto očarljivih zunanjih ploskev, njegova dragocenost pa je v čistosti enkratnega središčnega jedra. Mikavne oblike molitve, s katerimi se srečamo v Apokalipsi, izžarevajo edinstveno in neizrekljivo dragocenost Jezusa Kristusa,« je dejal papež.

Audio: