S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 9. september 2012, RV) – »Dragi prijatelji, Apokalipsa nam predstavi v molitvi zbrano skupnost, saj ravno v molitvi čutimo vedno večjo prisotnost Jezusa med nami. Koliko bolj molimo, toliko bolj mu postajamo podobni in Jezus zares vstopi v naše življenje in ga vodi, nam podarja veselje in mir. In koliko bolj ga poznamo, ljubimo in mu sledimo, toliko bolj čutimo potrebo, da se zaustavimo v molitvi z njim ter tako prejmemo vedrino, upanje in moč v našem življenju.« To so bile spodbudne besede papeža Benedikta XVI. med sredino splošno avdienco, ko je razmišljal o molitvi v zadnji knjigi Nove zaveze, to je Apokalipsi ali Razodetju.

Molitev naj je predvsem poslušanje Boga, ki nam govori
Sveti oče je izpostavil, da naša molitev mora biti predvsem poslušanje Boga, ki nam govori. »Potopljeni v mnoge besede nismo navajeni poslušati, predvsem postaviti se v zunanjo in notranjo tišino, da bi tako bili bolj pozorni na to, kaj nam hoče povedati Bog.« Naša molitev, ki je pogosto le prošnja, mora biti predvsem hvalnica Bogu zaradi njegove ljubezni, daru Jezusa Kristusa, ki nam je prinesel moč, upanje in odrešenje. »Stalna molitev v nas prebuja občutek glede Gospodove navzočnosti v našem življenju in zgodovini. Njegova prisotnost nas podpira, vodi in daje veliko upanje tudi sredi teme določenih človeških dogodkov. Nobena molitev, tudi tista sredi največje osamljenosti, ni nikoli osamitev in ni nikoli nerodovitna, ampak je življenjska limfa, ki hrani vedno bolj zavzeto in dosledno krščansko bivanje.«

Marija – tesno povezana s skrivnostmi krščanske vere
»Marija, pri kateri je izpostavljena predvsem vera, je razumljena v skrivnosti ljubezni in občestva Svete Trojice. Njeno sodelovanje v božjem načrtu zveličanja in enkratnem Kristusovem posredništvu je jasno potrjeno in pravilno poudarjeno, s čimer Marija postane vzor in oporna točka za Cerkev, ki v njej prepoznava samo sebe, svoj poklic in lastno poslanstvo.« Tako je dejal papež med avdienco z udeleženci mednarodnega mariološko marijanskega kongresa in spomnil na konstitucijo drugega vatikanskega koncila o Cerkvi. Koncilski dokument sicer ni izčrpal vseh problematik, povezanih z likom Matere Božje, je dejal papež, a predstavlja bistveni hermenevtični okvir za vsako nadaljne premišljevanje, bodisi teološko bodisi bolj duhovno in pastoralno zaznamovano. »Edinstveni lik Matere Božje mora biti dojet in poglobljen iz različnih vidikov, ki se med seboj dopolnjujejo: medtem ko ostaja vedno veljavna in nujna pot resnice (via veritatis), ni mogoče ne prehoditi tudi pot lepote (via pulchritudinis) in pot ljubezni (via amoris), da bi se odkrilo in še globlje premišljevalo čisto in trdno Marijino vero, njeno ljubezen do Boga, njeno neomajno upanje.«

Mlade Cerkve – znamenje upanja za prihodnost vesoljne Cerkve
»Mlade Cerkve so znamenje upanja za prihodnost vesoljne Cerkve,« je Benedikt XVI. dejal na srečanju z novimi škofi, ki prihajajo iz misijonskih območij. Spodbudil jih je, naj ne varčujejo z močmi in pogumom za prizadevno pastoralno delo, ter jih pozval, naj v srcu ohranjajo ''missio ad gentes'', inkulturacijo vere, formacijo kandidatov za duhovništvo, skrb za škofijski kler, redovnike, redovnice in laike. »Cerkev se rodi iz misijona in raste z misijonom,« je dejal sveti oče in izpostavil pomen pravilne inkulturacije vere, ki naj škofom pomaga, da bi utelesili evangelij v kulturah narodov in sprejeli to, kar je v njih dobrega. »Gre za dolg in težki proces, ki ne sme na noben način ogrožati specifičnost in celovitost krščanske vere. Misijon zahteva pastirje, ki so upodobljeni po Kristusu za svetost življenja, ki so previdni in vidijo daleč, pripravljeni velikodušno se dati za evangelij in v srcu nositi skrb za vse Cerkve.«

Audio: