Papež sprejel udeležence mednarodnega mariološko marijanskega kongresa

CASTEL GANDOLFO (sobota, 8. september 2012, RV) – Papež je danes v Castel Gandolfu sprejel v avdienco okoli 350 udeležencev 23. mednarodnega mariološko marijanskega kongresa. Dogodek od 4. septembra poteka v Rimu na temo: Mariologija od II. vatikanskega koncila naprej. Benedikt XVI. je v govoru izpostavil, da mora edinstveni lik Matere Božje biti dojet in poglobljen iz različnih vidikov, ki se med seboj dopolnjujejo: »Medtem ko ostaja vedno veljavna in nujna pot resnice (via veritatis), ni mogoče ne prehoditi tudi pot lepote (via pulchritudinis) in pot ljubezni (via amoris), da bi se odkrilo in še globlje premišljevalo čisto in trdno Marijino vero, njeno ljubezen do Boga, njeno neomajno upanje.«

Po papeževih besedah je drugi vatikanski koncil, z glasovanjem 29. oktobra 1963, sklenil obogatiti dogmatično konstitucijo o Cerkvi (Lumen Gentium) s poglavjem o Materi Božji, kjer je lik Marije ponovno pretresen in predstavljen v luči Božje besede, besedil patrističnega in liturgičnega izročila ter širokega teološkega in duhovnega premisleka. Marija se tako pokaže v vsej svoji lepoti in edinstvenosti ter je tesno umeščena v temeljne skrivnosti krščanske vere. Osmo poglavje konstitucije se namreč glasi: Blažena Devica Marija, Božja Mati, v Kristusovi skrivnosti in Cerkvi. Govora je o tesni povezanosti med skrivnostmi krščanske vere, kar je koncil nakazal kot obzorje za spoznanje posameznih elementov in različnih trditev dediščine katoliške vere. Papež je izpostavil, da je Marija razumljena v skrivnosti ljubezni in občestva s Sveto Trojico. Njeno sodelovanje v božjem načrtu zveličanja in enkratnem Kristusovem posredništvu je jasno potrjeno in pravilno poudarjeno, s čimer Marija postane vzor in oporna točka za Cerkev, ki v njej prepoznava samo sebe, svoj poklic in lastno poslanstvo. Ljudska pobožnost, od vedno obrnjena k Mariji, se je po papeževih besedah opirala na svetopisemske in patristične oporne točke. Koncilski dokument sicer ni izčrpal vseh problematik, povezanih z likom Matere Božje, je nadaljeval papež, a predstavlja bistveni hermenevtični okvir za vsako nadaljne premišljevanje, bodisi teološko bodisi bolj duhovno in pastoralno zaznamovano. Prav tako predstavlja dragoceno ravnotežje med teološko racionalnostjo in versko čustvenostjo.

Benedikt XVI. je dejal, da je tudi sam v apostolski spodbudi Gospodova beseda (Verbum Domini) povabil, naj se sledi smer, ki jo je nakazal koncil. Tudi zbrane v Castel Gandolfu je povabil, naj s svojim znanjem in pastoralnimi predlogi prispevajo k približajočemu se letu vere, da bo to za vse vernike v Kristusa pravi trenutek milosti, ko bo Marijina vera hodila pred nami in nas spremljala kot svetel svetilnik in kot vzor krščanske polnosti in zrelosti, h kateremu zremo z zaupanjem in iz katerega črpamo navdušenje in vero za življenje v vedno večji zavzetosti in usklajenosti s poklicanostjo biti Božji otroci, bratje v Kristusu, živi člani njegovega Telesa, ki je Cerkev. Tudi v apostolskem pismu Vrata vere, s katerim je papež napovedal leto vere, je Marija predstavljena kot vzor vere.

Papež je spregovoril še o današnjem prazniku Marijinega rojstva ter spomnil na svetega Andreja s Krete, ki je živel med 7. in 8. stoletjem. Ta je v svoji znani pridigi o Marijinem rojstvu dogodek predstavil kot dragoceni kamenček v izjemnem mozaiku, ki je božji načrt za zveličanje človeštva. »Skrivnost Boga, ki postane človek, pobožanstvenje človeka z Besedo, predstavljata najbolj vzvišeni dar, ki nam ga je poklonil Kristus,« je papež navedel besede svetega Andreja s Krete. »Prihod Boga med ljudi kot sijoče luči in jasne ter vidne božje stvarnosti je velik in čudovit dar zveličanja, ki nam je podarjeno. Današnje bogoslužje časti rojstvo Božje Matere. Vendar pa je pravi pomen in cilj tega dogodka učlovečenje Besede. Marija se namreč rodi, se doji in raste zato, da bi bila Mati Kralja vseh vekov.«

Audio: