Sveti oče bo v Libanonu blagoslovil kip Hagopa, avtorja prve tiskane armenske knjige
LIBANON (petek, 7. september 2012, RV) – Danes teden se bo začelo apostolsko
potovanje papeža Benedikta XVI. v Libanon. Med svojim obiskom, v soboto, 15. septembra,
bo sveti oče blagoslovil kip armenskega meniha Hagopa, avtorja prve tiskane knjige
v armenskem jeziku, napisane pred 500 leti. Njemu posvečeni novi spomenik bo stal
v kraju Bzommar. Tam bo, kot je napovedano na programu, sveti oče v soboto ob pol
dveh kosil skupaj z libanonskimi patriarhi in škofi, in sicer na sedežu katoliškega
armenskega patriarhata. Pri obedu bodo prisotni tudi člani posebnega sveta škofovske
sinode za Bližnji vzhod in člani papeževega spremstva. Papeža bosta ob tej priložnosti
pozdravila armenski patriarh Nerses Bedros XIX. in predstojnik tamkajšnje skupnosti.
Omenjeni
kip bo sveti oče blagoslovil takoj po svojem prihodu na sedež patriarhata. Armenski
menih Hagop, imenovan tudi 'spokornik' ali 'Meghabard', je leta 1512 v Benetkah natisnil
prvo knjigo v armenščini, z naslovom 'Ourpatakirk' ali 'Knjiga petka'. V njej je zbral
razne molitve in evangeljske odlomke. Bronasti kip, ki je visok 165 cm in širok 118
cm, tehta pa 300 kg, predstavlja meniha Hagopa Meghabarda, medtem ko drži svojo slavno
knjigo. Ohranjeni izvodi tega pomenljivega dela so danes hranjeni v Jeruzalemu, Benetkah,
na Dunaju in tudi v Bzommarju v Libanonu.
O menihu Hagopu se ni ohranilo veliko
biografskih podatkov. Tako danes ne poznamo ne datuma njegovega rojstva ne smrti.
Večina strokovnjakov je mnenja, da je Hagop pripadal enemu izmed katoliških verskih
redov in se je izobraževal v cerkvenem okolju Evrope. Na ta način je mogoče razložiti
njegovo predanost delu, ki je bilo za tisto obdobje tako zelo samosvoje. Eden redkih
zanesljivih podatkov namreč je, da je Hagop med leti 1512 in 1514 natisnil kar pet
knjig v armenskem jeziku. Njegova zasluga pa je morda tudi šesta knjiga, katere vsebina
so bili psalmi, in se je žal izgubila v času genocida nad armenskim narodom v letih
med 1915 in 1918.
Armensko založništvo ima torej starodavne izvore. Zaradi
tuje nadvlade v Armeniji pa je bilo tesno povezano z Italijo in zlasti Benetkami,
ki so zahvaljujoč osebnostim, kot je bil menih Hagop, omogočile, da se je kultura
armenskega naroda ohranjala in širila. Armenija je leta 2006 obhajala 1600. obletnico
iznajdbe armenske abecede. Leto 2007 pa je bilo razglašeno za 'leto armenskega jezika'.
Namen teh dveh dogodkov je bil poudariti odnos med vero in ljubeznijo do domovine
z jezikom, ki izraža in opozarja na identiteto ter zgodovinsko enotnost.