2012-09-07 12:10:25

Sveti oče bo v Libanonu blagoslovil kip Hagopa, avtorja prve tiskane armenske knjige


LIBANON (petek, 7. september 2012, RV) – Danes teden se bo začelo apostolsko potovanje papeža Benedikta XVI. v Libanon. Med svojim obiskom, v soboto, 15. septembra, bo sveti oče blagoslovil kip armenskega meniha Hagopa, avtorja prve tiskane knjige v armenskem jeziku, napisane pred 500 leti. Njemu posvečeni novi spomenik bo stal v kraju Bzommar. Tam bo, kot je napovedano na programu, sveti oče v soboto ob pol dveh kosil skupaj z libanonskimi patriarhi in škofi, in sicer na sedežu katoliškega armenskega patriarhata. Pri obedu bodo prisotni tudi člani posebnega sveta škofovske sinode za Bližnji vzhod in člani papeževega spremstva. Papeža bosta ob tej priložnosti pozdravila armenski patriarh Nerses Bedros XIX. in predstojnik tamkajšnje skupnosti.

Omenjeni kip bo sveti oče blagoslovil takoj po svojem prihodu na sedež patriarhata. Armenski menih Hagop, imenovan tudi 'spokornik' ali 'Meghabard', je leta 1512 v Benetkah natisnil prvo knjigo v armenščini, z naslovom 'Ourpatakirk' ali 'Knjiga petka'. V njej je zbral razne molitve in evangeljske odlomke. Bronasti kip, ki je visok 165 cm in širok 118 cm, tehta pa 300 kg, predstavlja meniha Hagopa Meghabarda, medtem ko drži svojo slavno knjigo. Ohranjeni izvodi tega pomenljivega dela so danes hranjeni v Jeruzalemu, Benetkah, na Dunaju in tudi v Bzommarju v Libanonu.

O menihu Hagopu se ni ohranilo veliko biografskih podatkov. Tako danes ne poznamo ne datuma njegovega rojstva ne smrti. Večina strokovnjakov je mnenja, da je Hagop pripadal enemu izmed katoliških verskih redov in se je izobraževal v cerkvenem okolju Evrope. Na ta način je mogoče razložiti njegovo predanost delu, ki je bilo za tisto obdobje tako zelo samosvoje. Eden redkih zanesljivih podatkov namreč je, da je Hagop med leti 1512 in 1514 natisnil kar pet knjig v armenskem jeziku. Njegova zasluga pa je morda tudi šesta knjiga, katere vsebina so bili psalmi, in se je žal izgubila v času genocida nad armenskim narodom v letih med 1915 in 1918.

Armensko založništvo ima torej starodavne izvore. Zaradi tuje nadvlade v Armeniji pa je bilo tesno povezano z Italijo in zlasti Benetkami, ki so zahvaljujoč osebnostim, kot je bil menih Hagop, omogočile, da se je kultura armenskega naroda ohranjala in širila. Armenija je leta 2006 obhajala 1600. obletnico iznajdbe armenske abecede. Leto 2007 pa je bilo razglašeno za 'leto armenskega jezika'. Namen teh dveh dogodkov je bil poudariti odnos med vero in ljubeznijo do domovine z jezikom, ki izraža in opozarja na identiteto ter zgodovinsko enotnost.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.