Slovenski udeleženci o mariološko marijanskem kongresu
RIM (petek, 7. september 2012, RV) – V torek, 4. septembra, se je z večernicami
v baziliki Marije Velike v Rimu ter z uvodnim predavanjem kardinala Angela Amata,
začel 23. mednarodni mariološko marijanski kongres z naslovom Mariologija od II.
vatikanskega koncila naprej. Jutri bodo udeleženci zaključili kongres z avdienco
pri svetem očetu v Castel Gandolfu.
Na Radiu Vatikan so se oglasili štirje
slovenski udeleženci kongresa: p.dr. Leopold Grčar OFM, dr. Silvester Novak, p. Bogdan
Rus OFM in dr. Anton Štrukelj, ki bodo predstavili vsak svoje področje študija mariologije
ali udejstvovanja na marijanskem področju.
Dr.prof. Anton Štrukelj,
ali lahko z nekaj besedami predstavite mariološko-marijanski kongres?
Nad 300 udeležencev z vsega sveta posluša, premišljuje in obravnava Mariologijo
po drugem vatikanskem cerkevenem zboru. Ob skupnih predavanjih spoznavamo in na novo
odkrivamo koncilski nauk o preblaženi Devici Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve.
Posebeno pozornost posvečamo cerkevenemu učenju papežev Pavla VI., blaženega papeža
Janeza Pavla II. in sedanjega svetega očeta Benedikta XVI. Domov odhajamo okrepljeni
s spoznanjem, da je nauk o Mariji srčika naše vere. Prav za leto vere je to čudovita
spodbuda, da bi bolje odkrili lepoto vere in jo z veseljem in hvaležnostjo
živeli.
Prof. Anton Štrukelj, vi predavate dogmatiko na Teološki
fakulteti v Ljubljani, kateri vidik mariologije ste podali na kongresu?
V
svojem predavanju sem skušal prikazati pokoncilsko teologijo slovenskega teologa prof.
dr. Antona Strleta. Prof. Strle je že v svojih prvih razpravah posvečal
slovenskemu mariologu Ludviku Schoenlebnu, ki je v 17. stoletju zbral veliko
gradiva v podporo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju. Nadalje
je dragocen je njegov prevod vseh koncilskih dokumentov z uvodi in razlagami, njegova
knjiga Vera Cerkve, kjer je tudi nauk o Mariji, sodelovanje pri slovenskem prevodu
KKC. Prof. Strle je poleg skript o mariologiji za študente teologije, za zbriko Leto
svetnikov napisal okoli 60 člankov o Kristusu in Mariji. Slovencem je s prevodi
Balthasarjevih in Ratzingerjevih del posredoval sodobno pokoncilsko teologijo
in mariologijo. Goreče si je prizadeval za posvetitev in izročitev Božji
Materi Mariji, v skladu z izrekom: Po Mariji k Jezusu.
Kongresa
ste se udeležili tudi vi, p. Bogdan Rus OFM, ki ste spovednik na Brezjah. Kateri
del nauka o Mariji vam je najbolj blizu?
Najbolj se me je v teh dneh dotaknilo
ravno to, da je mariologija živa na več področjih našega življenja. To sem
predstavil tudi v svojem nagovoru. Prof. dr. Anton Sterle je nekoč zapisal, da' mariologija
ni sanjarija', kar se zelo jasno pokazuje na tem kongresu. Mariologija dobiva konkretne
podobe v življenju vsakega vernika. Danes je živa na dva načina. Prvič, da se še razvija,
da jo odkrivamo ter da ni o Mariji že vse povedano, ampak da lahko vedno znova najdemo
nove uresničitve in nove besede tega, kar je Marija živela. Tudi danes se lahko na
nov način pri Mariji navdihujemo. Druga stvar, ki sem jo poudaril pri svojem prispevku
je to, da je vsak kristjan po Kristusu deležen Kristusovega duhovništva, da pa nam
Marija odpira naš razum, odpira naše srce in odpira pot, da lahko to uresničujemo
udeleženost Kristusovega posinovljenja. Tukaj se vidi, da je mariologija vsak dan
živa, vsak dan prisotna v življenju vsakega vernika v konkretnih dejanjih. Predavatelji
so na tem kongresu večkrat poudarili, da ne more biti nobene mariologije, če se ta
ne uresničuje v iskreni svetosti vsakega človeka, vsakega vernika in iskreni svetosti
tistega, ki o Mariji razmišlja. To je tisto, kar me najbolj privlači pri razmišljanju
o Mariji.
Dr. Silvo Novak vi ste patrolog in se udeležujete
mariološko-marijanskega kongresa, kateri mariolog vas je nagovoril in v čem vas je
nagovoril?
Brez dvoma prvi predavatelj, p. Salvatore M. Perrella
OSM, italijanski mariolog, ki je sicer napisal predavanje na 23 straneh, ampak potem
je prosto govoril. Izpostavil bi glavni vidik njegovega razmišljanja. Predstavil je
nauk II. vatikanskega koncila o Mariji, ki je v 8. poglavju Lumen Gentium in potem
nauk treh papežev: Pavla VI., Janeza Pavla II. in sedanjega papeža Benedikta XVI.
Tako koncil kot nauk vseh treh papežev je glede Marije jasen. Dajo ji centralno mesto
ob Kristusu. Marijine skrivnosti ne moremo ločevati od Kristusove skrivnosti.
Posledično lahko govorimo o mariologiji, da ni nekakšna obrobna teološka znanost,
ampak po neki strani središčna zaradi tega, ker je nujno znanost, ki je interdisciplinarna
in povezuje kar precej teoloških predmetov. Izpostavil bi
še predavanje prof. dr. Manfreda Haukea, nemškega profesorja, odličnega mariologa,
ki se je precej dotaknil nekaterih postkoncilskih teologov Karla Rahnerja, Hansa Ursa
von Balthasarja, Lea Scheffczyka in tudi sedanjega papeža Josepha Ratzingerja,
ki vedno bolj vidijo izjemen pomen Marije kot žene, kot device in kot Božje Matere.
P.
dr. Leopold Grčar OFM vi ste na Brezjah, ste pa tudi voditelj in
predsednik frančiškanskega marijanskega centra. Kakšno sporočilo bi za naše poslušalce
podali, glede na to, da ste se udeležili mariološko-marijanskega kongresa?
Ob veličini 23. mednarodnega mariološkega in marijanskega kongresa, kjer kot predavatelji
nastopajo največji strokovnjaki na področju marioloških znanosti na svetu, bi se Vam
rad, dragi slovenski starši in vzgojitelji zahvalil iz Rima, za vse,, kar ste
svojim otrokom in družini posredovali z vzgojo in pobožnostjo do Marije, Božje
in naše Matere, od dne, ko ste na kolenih izgovarjali Zdravo Marijo in otroka prvič
popeljali na Marijino Božjo pot k Mariji Pomagaj, na Sveto Goro ali pa drugam!
Dragi
starši, če je Jezus po Mariji stopil med nas, je z gotovostjo, prav Ona, to
je Marija, najvarnejša pot k Toedinemu Bogu in je Vrata k poglobitvi naše vere, upanja
in ljubezni! Hvala Vam po Mariji!