Slovenski udeleženci o mariološko marijanskem kongresu

RIM (petek, 7. september 2012, RV) – V torek, 4. septembra, se je z večernicami v baziliki Marije Velike v Rimu ter z uvodnim predavanjem kardinala Angela Amata, začel 23. mednarodni mariološko marijanski kongres z naslovom Mariologija od II. vatikanskega koncila naprej. Jutri bodo udeleženci zaključili kongres z avdienco pri svetem očetu v Castel Gandolfu.

Na Radiu Vatikan so se oglasili štirje slovenski udeleženci kongresa: p.dr. Leopold Grčar OFM, dr. Silvester Novak, p. Bogdan Rus OFM in dr. Anton Štrukelj, ki bodo predstavili vsak svoje področje študija mariologije ali udejstvovanja na marijanskem področju.


Dr. prof. Anton Štrukelj, ali lahko z nekaj besedami predstavite mariološko-marijanski kongres?

Nad 300 udeležencev z vsega sveta posluša, premišljuje in obravnava Mariologijo po drugem vatikanskem cerkevenem zboru. Ob skupnih predavanjih spoznavamo in na novo odkrivamo koncilski nauk o preblaženi Devici Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve. Posebeno pozornost posvečamo cerkevenemu učenju papežev Pavla VI., blaženega papeža Janeza Pavla II. in sedanjega svetega očeta Benedikta XVI. Domov odhajamo okrepljeni s spoznanjem, da je nauk o Mariji srčika naše vere. Prav za leto vere je to čudovita spodbuda, da bi bolje odkrili lepoto vere in jo z veseljem in hvaležnostjo živeli.

Prof. Anton Štrukelj, vi predavate dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani, kateri vidik mariologije ste podali na kongresu?

V svojem predavanju sem skušal prikazati pokoncilsko teologijo slovenskega teologa prof. dr. Antona Strleta. Prof. Strle je že v svojih prvih razpravah posvečal slovenskemu mariologu Ludviku Schoenlebnu, ki je v 17. stoletju zbral veliko gradiva v podporo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju. Nadalje je dragocen je njegov prevod vseh koncilskih dokumentov z uvodi in razlagami, njegova knjiga Vera Cerkve, kjer je tudi nauk o Mariji, sodelovanje pri slovenskem prevodu KKC. Prof. Strle je poleg skript o mariologiji za študente teologije, za zbriko Leto svetnikov napisal okoli 60 člankov o Kristusu in Mariji. Slovencem je s prevodi Balthasarjevih in Ratzingerjevih del posredoval sodobno pokoncilsko teologijo in mariologijo. Goreče si je prizadeval za posvetitev in izročitev Božji Materi Mariji, v skladu z izrekom: Po Mariji k Jezusu.


Kongresa ste se udeležili tudi vi, p. Bogdan Rus OFM, ki ste spovednik na Brezjah. Kateri del nauka o Mariji vam je najbolj blizu?

Najbolj se me je v teh dneh dotaknilo ravno to, da je mariologija živa na več področjih našega življenja. To sem predstavil tudi v svojem nagovoru. Prof. dr. Anton Sterle je nekoč zapisal, da' mariologija ni sanjarija', kar se zelo jasno pokazuje na tem kongresu. Mariologija dobiva konkretne podobe v življenju vsakega vernika. Danes je živa na dva načina. Prvič, da se še razvija, da jo odkrivamo ter da ni o Mariji že vse povedano, ampak da lahko vedno znova najdemo nove uresničitve in nove besede tega, kar je Marija živela. Tudi danes se lahko na nov način pri Mariji navdihujemo. Druga stvar, ki sem jo poudaril pri svojem prispevku je to, da je vsak kristjan po Kristusu deležen Kristusovega duhovništva, da pa nam Marija odpira naš razum, odpira naše srce in odpira pot, da lahko to uresničujemo udeleženost Kristusovega posinovljenja. Tukaj se vidi, da je mariologija vsak dan živa, vsak dan prisotna v življenju vsakega vernika v konkretnih dejanjih. Predavatelji so na tem kongresu večkrat poudarili, da ne more biti nobene mariologije, če se ta ne uresničuje v iskreni svetosti vsakega človeka, vsakega vernika in iskreni svetosti tistega, ki o Mariji razmišlja. To je tisto, kar me najbolj privlači pri razmišljanju o Mariji.


Dr. Silvo Novak vi ste patrolog in se udeležujete mariološko-marijanskega kongresa, kateri mariolog vas je nagovoril in v čem vas je nagovoril?

Brez dvoma prvi predavatelj, p. Salvatore M. Perrella OSM, italijanski mariolog, ki je sicer napisal predavanje na 23 straneh, ampak potem je prosto govoril. Izpostavil bi glavni vidik njegovega razmišljanja. Predstavil je nauk II. vatikanskega koncila o Mariji, ki je v 8. poglavju Lumen Gentium in potem nauk treh papežev: Pavla VI., Janeza Pavla II. in sedanjega papeža Benedikta XVI. Tako koncil kot nauk vseh treh papežev je glede Marije jasen. Dajo ji centralno mesto ob Kristusu. Marijine skrivnosti ne moremo ločevati od Kristusove skrivnosti. Posledično lahko govorimo o mariologiji, da ni nekakšna obrobna teološka znanost, ampak po neki strani središčna zaradi tega, ker je nujno znanost, ki je interdisciplinarna in povezuje kar precej teoloških predmetov.

Izpostavil bi še predavanje prof. dr. Manfreda Haukea, nemškega profesorja, odličnega mariologa, ki se je precej dotaknil nekaterih postkoncilskih teologov Karla Rahnerja, Hansa Ursa von Balthasarja, Lea Scheffczyka in tudi sedanjega papeža Josepha Ratzingerja, ki vedno bolj vidijo izjemen pomen Marije kot žene, kot device in kot Božje Matere.


P. dr. Leopold Grčar OFM vi ste na Brezjah, ste pa tudi voditelj in predsednik frančiškanskega marijanskega centra. Kakšno sporočilo bi za naše poslušalce podali, glede na to, da ste se udeležili mariološko-marijanskega kongresa?

Ob veličini 23. mednarodnega mariološkega in marijanskega kongresa, kjer kot predavatelji nastopajo največji strokovnjaki na področju marioloških znanosti na svetu, bi se Vam rad, dragi slovenski starši in vzgojitelji zahvalil iz Rima, za vse,, kar ste svojim otrokom in družini posredovali z vzgojo in pobožnostjo do Marije, Božje in naše Matere, od dne, ko ste na kolenih izgovarjali Zdravo Marijo in otroka prvič popeljali na Marijino Božjo pot k Mariji Pomagaj, na Sveto Goro ali pa drugam!

Dragi starši, če je Jezus po Mariji stopil med nas, je z gotovostjo, prav Ona, to je Marija, najvarnejša pot k Toedinemu Bogu in je Vrata k poglobitvi naše vere, upanja in ljubezni! Hvala Vam po Mariji!

Audio: