Cerkev in Evropa – splošen pogled

Uvodni komentar

V Svetem pismu je opisana starodavna pripoved o gradnji babilonskega stolpa. Medtem ko so ljudje skupaj gradili stolp, so nenadoma ugotovili, da pravzaprav gradijo drug proti drugemu. Medtem ko so skušali biti kakor Bog, jim je grozilo, da ne bodo niti več ljudje, saj so izgubili temeljno sestavino človeške osebe, to je sposobnost sporazumeti se, razumeti se ter delati skupaj.

Ekonomska kriza močno stiska Evropo. Vzroki zanjo niso izključno evropski, niti ne samo ekonomski, temveč imajo različne izvore, kot je finančna kriza Združenih držav Amerike, živahen razvoj Azije, težke posledice brezposelnosti, ponoven splošen padec pomanjkanja perspektiv za mlade generacije, pomanjkanje vzgojne vizije prilagojene protrebam bodočega družbenega in kulturnega tkiva, težave z oblikovanjem družbene politike, ki bo podpirala družino, demografska kriza v kontekstu naraščajočega priseljevanja v Evropo z vsemi kulturnimi in družbenimi posledicami, dolgotrajne posledice ideologij in lobijev, ki ne razmišljajo o skupnosti, o prihodnosti civilne družbe, o temeljnih svoboščinah posameznika...

Tudi stanje razvoja je večsrediščno. Protagonistov, kakor tudi vzrokov tako manjrazvitosti kot razvitosti je več. Tudi krivde in zasluge se različno vrednotijo. Ideologije na umeten način poenostavljajo resničnost, namesto da bi pregledale vso zgoščenost človeških problemov: družbeno vprašanje je v vsej svoji akutnosti postalo antropološko vprašanje, oploditev v epruveti, raziskave na zarodkih, možnost kloniranja in hibridizacije (križanja) človeškega bitja, absolutiziranje tehnike. Vse to najde svoj izraz in ustvarja možna vnemirljiva prizorišča za človekovo prihodnost, tudi preko sredstev, ki jih ima na razpolago 'kultura smrti'.

Demografsko in kulturno oslabljena, obogatena pa z milijoni novih državljanov, ki prihajajo z različnih celin, iz različnih kultur, ver, dela Evropa odločilne korake glede lastne prihodnosti. Že leta 1997, po srečanju sedmih evropskih predsednikov z Janezom Pavlom II. v Gnieznu, je predsednik Zvezne Republike Nemčije, Roman Herzog dejal: 'Danes so zelo hitre spremembe. Če bo Evropa čez 25 let še samostojna celina ali pa samo privesek množičnih medijev Združenih držav Amerike ali azijske industrije, je odvisno od tega, če bo v pravem trenutku našla svojo lastno dinamiko, tisto, ki jo je skozi stoletja podedovala od krščanstva'.

Benedikt XVI. je k temu, med pogovorom z novinarji med letom na Portugalsko, dodal: 'V medkulturnem okolju, v katerem danes vsi živimo, je videti, da samo razumarska evropska kultura, brez presežne verske razsežnosti, ne bo sposobna dialoga z velikimi kulturami človeštva, ki imajo vse po vrsti to presežno versko razsežnost, saj je ena od razsežnosti človeškega bitja... Mislim torej, da je v teh razmerah naloga in poslanstvo Evrope prav iskanje tega dialoga, povezovanje vere in sodobne racionalnosti v edinstveno antropološko vizijo, ki tako dopolni človeško bitje in s tem omogoči komunikacijo med človeškimi kultrami.'

In kako v tem kontekstu deluje Cerkev? Ta ne ponuja tehničnih rešitev, ne želi se vmešavati v politiko posameznih držav, ima pa kaj reči o družbi, ki je po meri človeka, o njegovem dostojanstvu, o kvaliteti njegovega kulturnega in civilnega razvoja.

Že več kot dve leti Radio Vatikan zaradi uspešne izmenjave med novinarji, ki prihajajo iz Afrike, ponuja v šestih jezikih Komentar o Afriki in s tem prinaša širše razmišljanje o tako zelo zapletenem stanju na Afriški celini. Danes pa smo dodali Komentar o Evropi, ki bo prispeval misli, utemeljene na cerkvenem učiteljstvu in izkušnjah posameznih dežel Stare celine z vidika vesoljne 'rimske' Cerkve.

p. Andrzej Koprowski DJ, programski direktor Radia Vatikan

Audio: