Ljubljanski nadškof Stres v Gornjem Gradu: Družinsko okolje je bilo normalno okolje
tudi za rast Božjega Sina
GORNJI GRAD (sobota, 1. september 2012, RV) – Danes je v Gornjem Gradu ob praznovanju
jubilejnega leta, ob 550 – letnici ustanovitve ljubljanske škofije, potekalo srečanje
družin. Naš slovenski dopisnik poroča, da je dopoldanskih delavnicah sodelovalo okoli
90 otrok, medtem ko se je predavanja in pogovora z ljubljanskim nadškofom dr. Antonom
Stresom udeležilo okoli 120 odraslih.
Popoldansko sveto mašo za blagoslov družin
in novega šolskega ter veroučnega leta je vodil nadškof Anton Stres, somaševali so
škof Jamnik, generalni vikar Anton Markelj ter še 14 duhovnikov. Pri bogoslužju so
sodelovali tudi bogoslovci, pel pa je otroški pevski zbor.
Ljubljanski nadškof
in metropolit je zbranim vernikom med sveto mašo v gornjegrajski katedrali razložil,
kako dragocena je družina v Božjih očeh z besedami: »Kakor smo slišali v evangeliju,
si je Jezus, učlovčeni Božji Sin izbral, da bi živel najprej kot otrok v človeški
družini. Družinsko okolje je bilo normalno okolje tudi za rast Božjega Sina.
Tudi učlovečeni Božji Sin je hotel odraščati v trikotniku: oče, mati, otrok.
Saj je to okolje, ki je najbolj zasidrano v človeku takšnem kot je, zato tudi
nepogrešljivo. Tisti, ki v takem okolju iz najrazličnejših razlogov niso mogli
odraščati, v večini primerov doživljajo kot velik primankljaj in nesrečno
okoliščino. Velikokrat slišimo, da je v našem svetu družina ogrožena. S
tem hočemo reči, da so sodobne življenske razmere takšne, da niso naklonjene
intenzivnemu, močnemu, razvejanemu in lepemu družinskemu življenju.«
Potem,
ko je nadškof podal in razčlenil težave s katerimi se v današnjem okolju srečujejo
družine, je nadaljeval: »Vi se teh težav niste ustrašili, ker veste, da ste najtesnejši
Božji sodelavci in zato lahko računate na njegovo pomoč in blagoslov. Za ta blagoslov
bomo sedaj skupno molili, zato smo se zbrali sedaj pri tej sveti maši, ki jo darujemo
za vas in za vse druge naše družine. Kajti vi ste prihodnost naše nadškofije in celotne
naše Cerkve, ki je v tem trenutku še posebej preizkušana. Toda združeni v veri in
molitvi bomo vzdržali, kakor so v najrazličnejših preizkušnjah zdržali skozi 550 let
naši predniki in nam zapustili spomin in vrednoto, ki jo moramo posnemati. Amen.«