LATINSKA AMERIKA (torek, 28. avgust 2012, RV) – V Latinski Ameriki še zmeraj
preveč družbenih krivic zatemnjuje podobo Boga, ki je v vsakem človeku. Nova evangelizacija
mora zato ponuditi konkretno pričevanje vere, ki ne pozablja na pozornost do žrtev
nasilja, revščine, neenakosti in izključenosti. Prav tako ne sme zanemariti dela za
spoštovanje pravic vsake človeške osebe in za uravnovešen odnos s stvarstvom. Ta pereča
vprašanja Latinske Amerike, povezana z nujnostjo, da ima vsak človek možnost dostojanstvenega
življenja, so v središču pisma kardinala Petra Turksona. Le-tega je predsednik Papeškega
sveta za pravičnost in mir v preteklih dneh namenil udeležencem letnega zasedanja
predstavnikov Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike, ki je potekalo v Bogoti
v Kolumbiji.
Kardinalovo pismo je v prvi vrsti odločno vabilo k novi evangelizaciji.
Začenja se z besedami, ki spominjajo na pomen skorajšnje škofovske sinode, posvečene
prav novi evangelizaciji. V Latinski Ameriki, piše kardinal, poslanstvo oznanjevanja
ne more biti nikoli ločeno od pričevanja vere, živetega v spoštovanju in spodbujanju
dostojanstva vsake osebe in v iskanju resničnega skupnega dobrega. Vesoljna Cerkev
prav od katoličanov v Latinski Ameriki pričakuje njihov specifičen in bogat prispevek,
ki bi lahko pripomogel pri iskanju primernih odgovorov na velike izzive današnjega
časa. To iskanje lahko poteka le preko vedno večje solidarnosti, izhajati pa mora
iz občestva z Bogom in brati.
Pot, ki jo je potrebno prehoditi, pravi predsednik
Papeškega sveta za pravičnost in mir, je pot krščanskega življenja v polnosti. Jedro
novega krščanskega humanizma, ki bi lahko zares pomagal izboljšati splošne življenjske
pogoje na celini, pa je formacija odgovornih laikov in vse bolj živa zavzetost za
prizadevanje na področju vzgoje, zlasti med najmlajšimi. Prav to pastoralno delovanje
lahko konkretno preoblikuje in spremeni na bolje nečloveške razmere.
Celostni
človeški razvoj, v nadaljevanju pisma pojasnjuje kardinal, mora biti dobro ukoreninjen
v dejavni ljubezni in resnici. Bližnjice pri tem ne obstajajo. Brez posebne pozornosti
do oseb, ki najbolj trpijo, tudi ni pravega spoštovanja in zagotovila njihovega dostojanstva.
Prav v teh osebah je mogoče prepoznati trpeče Kristusovo obličje, še spominja pismo.
Obenem pa omenja tudi, da se to poslanstvo v Latinski Ameriki že uresničuje, in sicer
z novimi močmi zlasti po srečanju latinskoameriških škofov v Aparecidi leta 2007.