Msgr. Frezza: Vera - vrata k Bogu, Božja beseda - vrata k veri

VATIKAN (sobota, 25. avgust 2012, RV) – Drugi vatikanski koncil in Katekizem katoliške Cerkve sta v temelju razmišljanja med pripravami na sinodo za novo evangelizacijo, ki ga podaja msgr. Fortunato Frezza. Frezza je podtajnik škofovske sinode za novo evangelizacijo. Sinodalno delo pa se bo začelo 7. oktobra. Drugi vatikanski koncil in Katekizem katoliške Cerkve podtajnik sinode v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano opredeljuje kot temeljna »za oznanjevanje evangelija v sodobnem svetu«. Obenem priporoča ponovno branje apostolskega pisma Vrata vere (Porta fidei), s katerim je papež Benedikt XVI. napovedal leto vere. Vera je element, ki je skupen temu dokumentu in temi sinode, pravi msgr. Frezza. Apostolsko pismo ima po njegovih besedah dvojen pomen, in sicer glede na to ali se vero smatra kot sredstvo ali kot cilj. V prvem primeru gre za vrata, ki vodijo k Bogu. V drugem primeru pa gre za vrata, ki vodijo k veri sami. Na ta dvojen pomen opozarjajo že prve besede apostolskega pisma, ki govorijo o občestvu z Bogom in o Božji besedi. Vera človeka lahko vpelje v občestvo z Bogom, Božja beseda pa ga vpelje v vero.

Enaka vez, ki obstaja med apostolskim pismom Vrata vere in sinodo, pa velja tudi za drugi vatikanski koncil in Katekizem katoliške Cerkve. To sta namreč dva izraza cerkvenega življenja, ki sta dala veri določen pomen. Letos obhajamo 50. obletnico začetka koncila in 20. obletnico objave Katekizma, spominja msgr. Frezza. Ti dve obletnici tako obhajamo v času, ko se veliko govori o novi evangelizaciji, kateri bo posvečena tudi sinoda. Papež Benedikt XVI. v apostolskem pismu Vrata vere nove evangelizacije izrecno ne omenja veliko. Pač pa omenja vero kot milost in kot nalogo, leto vere pa kot poseben čas premišljevanja in ponovnega odkrivanja vere. Iz tega razloga pa je danes nujno prepričljivo prizadevanje Cerkve za novo evangelizacijo.

V globaliziranem svetu je potrebno vero rešiti pred nevarnostjo, da bi se izgubila v vrtincu kulture, ki neprestano zahteva novosti. V tem smislu je nova evangelizacija kot program interpretacije poslanstva Gospodovih učencev. Za sedanji čas to torej pomeni, da je novost, ki jo nova evangelizacija lahko predlaga današnjemu človeku v njegovem jeziku, vrednota vere v stvari, ki niso minljive. Podtajnik škofovske sinode je spomnil tudi na besede sedanjega papeža, ki jih je izrekel še kot kardinal Joseph Ratzinger: »Nova evangelizacija se mora podrediti skrivnosti gorčičnega zrna in si ne domišljati, da bo takoj rodila veliko drevo.« Ratzingerjevo razmišljanje se nato nadaljuje z mislijo, da moramo »na razumen način uporabiti moderne metode, da bi bili slišani ali bolje, da bi naredili bolj dostopen in razumljiv Gospodov glas«. Ne gre se zato, da bi bili mi slišani ali da bi povečali moč naših inštitucij, ampak »želimo služiti za dobro ljudi in človeštva, tako da damo prostor njemu, ki je Življenje«.

Jedro nove evangelizacije je torej »oznanilo Jezusa Kristusa«, zaključuje msgr. Frezza. Zgled pa nam je on sam, Jezus iz Nazareta, ki je evangelizator in hkrati Božji evangelij za človeštvo, ter ki je sam o sebi dejal: »Jaz sem kruh, jaz sem luč, jaz sem vrata, jaz sem pastir.«

Audio: