Br. Štefan Kožuh OFMCap o 84. generalnem kapitlju bratov kapucinov
RIM (ponedeljek, 20. avgust 2012) – Manjši bratje kapucini so danes v kolegiju
sv. Lovrenca brindiškega s slovesno sveto mašo začeli z obhajanjem 84. generalnega
kapitlja. Kaj je generalni kapitelj, kakšen je njegov letošnji namen in kako bo potekal,
je za Radio Vatikan razložil provincial slovenskih kapucinov br. Štefan Kožuh.
Najprej
prisrčen pozdrav vsem poslušalcem in poslušalkam Radia Vatikan. Naš generalni
kapitelj ali zbor vseh bratov, ki smo odgovorni za animacijo reda, pomeni provincialov
ali viceprovincialov, poteka vsakih šest let in njegov bistven namen je karizmatično
srečanje. Se pravi, v duhu se bratje srečamo, da bi iskali to,
kar nam Gospod danes govori, da naj bi bilo naše življenje za Cerkev in v pričevanje
za ta svet.
Prvi korak, ki ga naredimo na vsakem kapitelju,
je iskren pogled v preteklo šestletje. Najprej skozi oči vrhovnega predstojnika,
potem pa seveda tudi vseh bratov udeležencev, ki nas je skoraj 170 iz vseh koncev
sveta. Ta pogled nazaj hoče biti kritičen in hvaležen. Hvaležen Bogu
za vse, kar smo zmogli storiti, in kritičen kot prepoznavanje kje nadaljevati
in kako nadaljevati pot. Pred nami je letošnji kapitelj, ki je izredno pomemben, prav
zaradi tega, ker hočemo tudi ubesediti, na novo ubesediti kako naj živimo bratje
kapucini. S tem želimo nekako vstopiti v besedilo in vsebino naših generalnih konstitucij,
ki so smernice za naše življenje. Zato je kapitelj daljši, potekal bo pet tednov.
Potem, ko bomo izvolili vrhovno vodstvo reda in predelali kako biti med seboj kot
bratje solidarni na svetovni ravni, se bomo pretežno posvetili temu: kako ubesediti
to, k čemur nas Duh danes kliče, da bi bili – rečeno v Cerkvi
in v svetu.
Kapitelj poteka običajno v zelo intenzivnem bratskem ozračju,
kar pomeni izmenjavi mnenj, ki so seveda zaradi različnih vidikov,
na različnih koncev sveta zelo bogate, ampak prav v tem prepoznavamo
tisto plemenito vetje Duha, ki nas usmerja in kliče naprej. Vsak ima
kar lahko da, in vsak ima tudi področje, kjer lahko sprejema, in se
tako medsebojno obogati. Verjamem, da bo tudi ta kapitelj, kakor prejšnji, potekal
res v Duhu, v duhu majhnosti in v duhu občestva – k čemur smo
bratje še posebej poklicani. Prav k temu nas je danes v uvodni evharistiji
spodbudil tudi brat John Corriveau, nekdanji generalni minister, zdaj pa škof v Kanadi,
v Nelsonu ki je izredno močno poudarjal, da smo bistveno poklicani
k občestvu, k bratstvu, kar pomeni konkretni odgovor na današnji individualizem. V
tem čutimo kot klic k spreobrnenju, kajti tudi bratje pod vtisom in pritiskom
sveta dostikrat zdrsnemo na kakšno stranpot individualizma. Hočemo se prenavljati
v to smer bratstva, ki ustvarja plemenite odnose v tem svetu. Bog nam daj tega duha
edinosti.