2012-08-17 13:25:10

Ruska pravoslavna Cerkev in katoliška Cerkev na Poljskem pozivata k odpuščanju in spravi


VARŠAVA (petek, 17. avgust 2012, RV) – Patriarh Moskve in vse Rusije Kiril ter predsednik Poljske škofovske konference Josef Michalik sta danes v Varšavi podpisala skupno izjavo. V njej Ruska pravoslavna Cerkev in katoliška Cerkev na Poljskem pozivata k odpuščanju in spravi med obema narodoma. Besedilo se začenja s svetopisemskim citatom iz Pisma Korinčanom: »Bog je bil tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave.« (2 Kor 5,19)

Dokument je nato razdeljen v tri poglavja. Prvo izpostavlja pomen dialoga na poti k spravi. Ruski in poljski narod povezuje bogata krščanska dediščina. V zavedanju te tradicije, ki izvira iz Kristusovega evangelija in je vplivala na identiteto, duhovni značaj in kulturo obeh narodov, tako kot tudi celotne Evrope, je potrebno stopiti na pot iskrenega dialoga. In sicer v upanju, da bo le-ta »pomagal pozdraviti rane preteklosti, preseči medsebojne predsodke in nerazumevanja ter da bo tako okrepil prizadevanje za spravo«. Po drugi svetovni vojni in bolečih dogodkih, ki so ji sledili, se sedaj tako pričenja pot duhovne in materialne prenove. Da bi smer te poti ostala trajna, pa se mora najprej uresničiti prenova človeka. Šele zatem lahko pride do prenove odnosov med Cerkvami in narodi. Do te prenove pa vodi »bratski dialog«. Dialog pomaga, da se osebe bolje spoznajo in ponovno vzpostavijo medsebojno zaupanje. Poleg tega sprava predpostavlja tudi pripravljenost na odpuščanje žalitev in prizadejanih krivic. Ruska pravoslavna Cerkev in katoliška Cerkev na Poljskem vernike zato pozivata, naj prosijo za odpuščanje. To bi bil »prvi in najpomembnejši korak k ponovni vzpostavitvi medsebojnega zaupanja, brez katerega ni mogoče nobeno dolgotrajno človeško občestvo, ne prava sprava«. Seveda pa odpustiti ne pomeni pozabiti. Pomeni odreči se maščevanju in sovraštvu ter sodelovati pri gradnji sloge in bratstva med ljudmi, narodi in državami. To pa predstavlja temelje za prihodnost miru.

Drugi del danes podpisanega dokumenta se dotika preteklosti. Izraža željo, da bi delo zgodovinarjev in drugih strokovnjakov pripomoglo k poznavanju resnične zgodovine, k razjasnitvi dvomov in preseganju negativnih stereotipov. Za prihodnost miru je namreč nujno tudi poznavanje prave resnice o skupni preteklosti.

Zadnje poglavje besedila pa je namenjeno izzivom današnjega časa. Prva naloga Cerkve v vseh časih je oznanjanje Kristusovega evangelija. K temu so poklicani vsi kristjani. Njihovo sodelovanje je pomembno zlasti na področjih podpore družini, vzgoje, družbenega reda, strpnosti in zaščite temeljnih svoboščin, še posebej verske svobode in prisotnosti vere v javnem življenju. Danes prihaja do soočanja z velikimi izzivi ob dejstvu, da družba spodbuja splav, evtanazijo, istospolne partnerske zveze, potrošniško življenje, zavrača pa tradicionalne vrednote in iz javnega okolja umika verske simbole. Dokument tako vabi k spoštovanju dostojanstva človeške osebe; k zaščiti življenja od spočetja do naravne smrti; k pojmovanju družine kot temelju vsake družbe; k učenju mladih, kako naj ljubijo Boga, človeka, domovino; prav tako pa skupna izjava vabi k oblikovanju duha krščanske kulture med mladimi – sadovi tega duha bodo namreč spoštovanje, strpnost in pravičnost.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.