Sveti oče pred Angelovim češčenjem: Marijino vnebovzetjenas vabi, naj se
bolj zanesemo na Boga
CASTEL GANDOLFO (sreda, 15. avgust 2012, RV) – Kot je v navadi ob večjih cerkvenih
praznikih, je papež Benedikt XVI. danes skupaj z verniki molil Angelovo češčenje.
Zbranim na notranjem dvorišču apostolske palače v Castel Gandolfu je v kratkem nagovoru
pred molitvijo spregovoril o današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Obhaja ga
tako Cerkev na Vzhodu kot Zahodu. Katoliška Cerkev je dogmo razglasila leta 1950,
vendar pa korenine obhajanja te skrivnosti segajo vse do prvih stoletij življenja
krščanske skupnosti. Poznamo pričevanja več avtorjev s konca 4. in začetka 5. stoletja,
ki pišejo o Mariji, ki je z dušo in telesom v Božji slavi. V 6. stoletju pa se je
v Jeruzalemu zgodilo, da je praznik Božje Matere postal praznik Zaspanja Device Marije
in s tem praznik obhajanja trenutka, ko je Marija poveličana v duši in telesu odšla
s prizorišča tega sveta.
Da bi razumeli vnebovzetje, je dejal sveti oče, moramo
pogledati veliko noč. Gre za skrivnost, ko Jezus preko trpljenja, smrti in vstajenja
preide v slavo Očeta. Marija je bitje, ki je najbolj vključeno v to skrivnost. Vnebovzetje
je tako »skrivnost Kristusove velike noči, v polnosti uresničene v njej«.
»Toda
vnebovzetje je stvarnost, ki zadeva tudi nas, saj nam na jasen način razkriva našo
usodo, usodo človeštva in zgodovine.« V Mariji opazujemo resničnost
slave, h kateri je poklican vsakdo izmed nas in celotna Cerkev. Današnji evangelij
nam govori o poti, ki jo je prehodila Devica iz Nazareta vse do Božje slave. Gre za
pripoved o Marijinem obiskanju Elizabete, med katero je Marija razglašena za blagoslovljeno
med vsemi ženami, ker je verjela v izpolnitev Gospodovih besed. V Magnifikatu prepoznavamo
globino njene vere. »Uvrsti se med uboge in ponižne, ki ne zaupajo lastnim močem,
temveč zaupajo Bogu.« Tako naredijo prostor za njegovo delovanje, ki je sposobno
narediti velike stvari prav v šibkosti. »Če nas vnebovzetje odpira za svetlo prihodnost,
ki nas čaka, nas tudi vabi, da se bolj zanesemo na Boga, da sledimo njegovi Besedi,
da vsak dan iščemo in izpolnjujemo njegovo voljo: to je pot, ki nas dela 'blažene'
na našem zemeljskem romanju in nam odpira vrata neba.«