Kardinal Sandri nagovoril evropske veleposlanike pri Svetem Sedežu
VATIKAN (sobota, 11. avgust 2012, RV) – Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve
kardinal Leonardo Sandri se je pred kratkim srečal z evropskimi veleposlaniki pri
Svetem Sedežu. Kardinal Sandri je svoj nagovor diplomatom povezal z začetkom predsedovanja
Ciprav v Evropski Uniji. Ciper je namreč vodenje prevzel 1. julija. Prefekt kongregacije
je tako otoško državo poimenoval »podoba celotne Evrope«. S to prispodobo je poudaril
njeno zgodovino in geografsko lego, ki je kot »stična točka« med Južnim in
Severnim Sredozemljem. »Podoba celotne Evrope« je tudi zaradi njene pomembne vloge
v ekonomski, kulturni in družbeni integraciji. Glede sožitja med različnimi verstvi
pa jo je kardinal Sandri postavil za zgled zaradi njenega uspešnega prizadevanja za
medverski dialog.
Kardinalov nagovor veleposlanikom pri Svetem Sedežu se
najprej osredotoči na Evropo. Njeno prihodnost vidi le, če bo ta odprta narodom, če
bo presegala vsakršno diskriminacijo in delala predvsem na odločnem soočanju med kulturami
in ekonomijami. Prihodnost Evrope vidi tudi v odprtosti med religijami in v konkretnem
delu za ekumenizem, vse dokler ne bo dosežena svoboda vsakogar, vsakega človeka in
vsakega naroda. V kontekstu prihodnosti Evrope kardinal Sandri vidi v Cipru pomembno
vlogo pri poslanstvu pozivanja »k že tolikoktat omenjeni enakosti vseh narodov
Evrope in sveta«. To poslanstvo, ki se mora razširiti tudi na druge narode, prinaša
s seboj tudi veliko odgovornosti. Njegova uresničitev bo možna, če se ne bo pozabilo
»da ima Evropa dušo. To je prioriteta vseh prioritet«, pravi prefekt Sandri.
»Verjeti celini, ki ne zanika svoje duhovnosti, in ki ji v veliki meri pripada
krščanska dediščina.« »Obnovitev duhovnosti je izhod iz tunela«, dodaja
kardinal Sandri. »In morda se Evropa mora vprašati, če tudi sama
z opustitvijo duhovnosti ni odgovorna za nezainteresiranost in pomanjkanje previdnosti
pri problemih, ki so se pojavili kasneje. Poleg duhovne dimenzije Evrope je kardinal
Sandri omenil še pomembnost zrele laičnosti, ki bi »branila posebnost vsakega človeka,
tudi verstva. »Pristna laičnost, kakor pravi kardinal Sandri, »dopušča
duhovnim voditeljam krščanske Cerkve, da bi ti črpali iz dediščine svoje
vere, saj je ta vidna pri vsakem koraku Evrope.«
Otoška država Ciper
leži tudi v bližini Bližnjega vzhoda. To je blizu dela sveta, kjer sobivajo različna
ljudstva in narodi. Zato je kardinal Sandri omenil še dramatične razmere v Siriji.
Ob tem je poudaril, da lahko Evropa odigra pomembno vlogo pri razrešenju sirijskega
konflikta: »Spodbujam vas, da naredite vse kar je mogoče, da bi Siriji
omogočili upanje za prihodnost. Tudi Sirija je del svete dežele, matere
vseh Cerkva in krščanske tradicije.« Prefekt se je v svojem nagovoru spomnil
tudi kristjanov, ki bežijo iz držav Bližnjega vzhoda. Ti so v iskanju bolj dostojanstvenega
življenja in možnosti svobodne izpovedi vere. Napadi na kristjane so na tem ozemlju
namreč številni. Kardinal Sandri ob tem spodbuja: »Potrebno je varovati pravice
vseh, tudi kristjanov, da lahko ti ostanejo v svojih rodnih državah in živijo svojo
vero.« Toda veliko kristjanov iz Bližnjega vzhoda vseeno zapušča svoje države.
Ti se potem zatečejo v Evropo in tam ustanavljajo svoje skupnosti. Po nekaterih mestih
v Evropi so te skupnosti številčnejše od lokalnih rimokatoliških. Kardinal Sandri
to vidi kot nekaj pozitivnega, saj ti »predstavljajo avtentičen duhovni
in moralni vir za Evropo. Obenem so tudiprotiutež relativizmu in sekulariazciji,
zaradi katerih trpijo evropske krščanske skupnosti«. Ob tem je še prefekt kongregacije
poudaril naj bodo rimokatoličani odprti za kristjane vzhodnih Cerkva ter naj jim omogočijo,
da bi ti imeli svojega duhovnika in primerne pastoralne in kulturne objekte.
Ob
koncu nagovora veleposlanikom Evrope pri Svetem Sedežu je kardinal Sandri omenil še
Libanon. Poudaril je poslanstvo te države, da bi ta še ta naprej ohranjala mirno in
ustvarjalno sobivanje. S tem ponudila svetu podobo verskega in kulturnega mozaika,
h keteremu je poklicana tudi Evropa. Papež bo državo Libanon obiskal letos septembra.
Po kardinalovih besedah bo to še ojačalo libanonsko mednarodno vlogo na področju sodelovanja
in miru, ki je tam dejansko ukoreninjeno.