VATIKAN (sreda, 8. avgust 2012, RV) – Zakaj toliko nasilja nad kristjani? So
motivi le ideološke narave? Ali pa je samo lažje izvesti napade na njih, ker ti niso
dovolj zaščiteni? Bi se pobijanje prenehalo, če bi si vse religije pridobile versko
svobodo? To so vprašanja, ki so v zraku že nekaj časa. Nazadnje so bila postavljena
6. avgusta, ko so v Nigeriji ubili 15 kristjanov. Vatikanski dnevnik l'Osservatore
Romano je v okviru teh dogajanj poklical na intervju predsednika Papeškega sveta
za pravičnost in mir Petra Turksona.
Kardinal Turkson je potrdil, da so kristjani
v tolikih situacijah tarča nasilja, tako fizičnega kot psihološkega. Razlog nasilja
pa je ravno v tem, kar kristjan predstavlja. To je svojo vero, svoj način gledanja
na svet in svojstven stil življenja. Obenem se strinja s trditvijo, da je lažje izvesti
nasilje nad kristjani, ki so oddaljena od gosteje naseljenega področja. V Afriki še
posebej. Ob tem je dodal: »Varnejšje bi bilo, če bi cerkve bile postavljene
v bližini župnišč ali misijonskih hiš. Za razliko, muslimanska svetišča so vedno postavljena
v bolj poseljenih krajih.« Glede varnosti kristjanov, pa je kardinal Turkson
obrazložil: »Braniti se, no del naše narave. S tem mislimo, da se nam ni
treba opravičevati zaradi naše vere. Verjamemo v Boga, ki ne potrebuje, da
ga branimo. Potrebuje samo, da je ljubljen, poznan, in da se o njem pričuje.
Naša pripadnost Cerkvi se ne hrani ob mislih, kako bi se zaščitili.
Mislimo samo na to, kako bi pričevali o Bogu...« Kardinal
Turkson je omenil tudi nekatere države, kjer je fundamentalizem močno zakoreninjen.
Tam prihaja do skušnjav, da bi ubijali tiste, ki sledijo drugi veroizpovedi. »Tak
primer lahko vidimo v Indiji,« dodaja, »kjer hinduistične skupine ne prenašajo prisotnosti
kristjanov. V nekaterih državah pa je krščanstvo videno kot tuje verstvo, ki prihaja
od zunaj in ga zato zatirajo, tudi preko nasilja.« V nekaterih muslimanskih državah
je nasilje zaradi verske nevzdržnosti pod krinko rasističnih namenov. Take primere
najdemo v Zambiji in v severnih državah Afrike. Zgodi pa se tudi, da nekatere politične
skupine izkoristijo nasilje nad kristjani v svoj prid.
Intervju se je osredotočil
tudi na psihološko nasilje, ki se izvaja nad kristjani. Kardinal Turkson je poudaril,
da je tako nasilje zelo prefinjeno, ampak nič manj uničevalno. Ni pa prisotno le v
državah, kjer so kristjani v manjšini. Prisotno je tudi v zahodnih državah. Na javnih
mestih, kot so letališča, lahko duhovnik zaradi tega, ker nosi talar, postane predmet
posmeha. Talar spominja modernega človeka na nekaj, kar je iz preteklosti, in ki nima
smisla, da bi bilo nošeno v sedanjem času. Kardinal Turkson je pri tem še omenil,
da nam kristjanom ni treba zamenjati nekaterih stvari samo zato, ker niso sprejeta
pri vseh.
Bi priznanje verske svobode pripomoglo k zmanjšanju nasilja nad
kristjani, je bilo naslednje vprašanje. Kardinal Turkson je dejal, da verske svobode
ne zahtevajo samo kristjani. Vsa verstva se morajo čutiti svobodna. Vsakdo mora biti
svoboden, da živi svojo vero, pa naj bo ta kakršna koli že. Uveljavljati svojo versko
svobodo pa ne bi smelo omejevati versko svobodo nekoga, ki veruje drugače. Še posebej
pa ne sme in ne bi smelo podžigati verskih preganjanj.