Benedikt XVI. današnjo katehezo posvetil sv. Dominiku: Vzemimo si čas za molitev v
miru
CASTEL GANDOLFO (sreda, 8. avgust 2012, RV) – Sveti oče je katehezo med današnjo
splošno avdienco posvetil sv. Dominiku. Ta svetnik, ustanovitelj reda pridigarjev
ali dominikancev, goduje na današnji dan. Papež Benedikt XVI. je vernikom, ki so se
zbrali na trgu pred apostolsko palačo v Castel Gandolfu, spregovoril zlasti o njegovem
molitvenem življenju: »Sv. Dominik je bil človek molitve. Bil je zaljubljen v Boga
in njegova edina želja je bila zveličanje duš, še posebej tistih, ki so padle v pasti
krivoverstva tistega časa. Bil je posnemovalec Kristusa.«
Sv.
Dominik je v polnosti živel tri evangeljske svete. Pod vodstvom Svetega Duha je napredoval
na poti krščanske popolnosti. Molitev pa je bila moč, ki je njegovo apostolsko delovanje
delala vse bolj rodovitno. Zanj je bilo značilno, da je dneve posvečal bližnjemu,
noči pa Bogu. »V sv. Dominiku lahko vidimo zgled harmoničnega dopolnjevanja med
kontemplacijo Božjih skrivnosti in apostolskim delovanjem.« Po pričevanjih oseb,
ki so mu bile blizu, je »vedno govoril z Bogom ali o Bogu«. Le-to po besedah
svetega očeta razodeva njegovo globoko občestvo z Gospodom in istočasno njegovo neprenehno
prizadevanje, da bi v to občestvo z Bogom pripeljal tudi druge.
Dominikovi
nasledniki so po njegovi smrti v nekem delu zbrali in opredelili devet načinov svetnikove
molitve, ki nam pomagajo razumeti njegovo notranje življenje in nas učijo, kako naj
molimo sami. Vseh devet načinov predstavlja molitev pred križanim Jezusom. Kot je
dejal papež Benedikt XVI. pa vsak posamezen način izraža neko posebno telesno in duhovno
držo, ki pospešujeta zbranost in vnemo. »Prvih sedem načinov sledi vzpenjajoči
se liniji, so kot koraki na poti proti občestvu z Bogom in Sveto Trojico.« Pri
tem sv. Dominik moli priklonjen, da bi izrazil ponižnost; leže na tleh, da bi prosil
odpuščanja za svoje grehe; na kolenih, da bi se pokoril; z razširjenimi rokami in
pogledom, uprtim v Križanega, da bi premišljeval o najvišji Ljubezni.
Benedikt
XVI. se je nato nekoliko dlje zaustavil pri zadnjih dveh načinih Dominikove molitve.
Prvi je osebna meditacija, v kateri molitev pridobi še intimnejšo, gorečo in razjasnjujočo
razsežnost. Sv. Dominik je dnevne molitvene ure ali maše nadaljeval s pogovorom z
Bogom, ne da bi si pri tem postavljal časovne omejitve: »Mirno je sedel, se sam
v sebi zbral v drži poslušanja, bral knjigo ali strmel v Križanega. Te trenutke odnosa
z Bogom je živel tako intenzivno, da se je tudi navzven moglo videti njegove odzive
veselja ali joka.« Nekateri so pripovedovali, da je včasih doživel neke vrste
zamaknjenost, v kateri se je njegovo obličje preobrazilo. A takoj zatem se je ponižno
ponovno lotil svojih vsakdanjih opravil. Še zadnji način Dominikove molitve pa je
bila molitev na poti med enim in drugim samostanom. Med potovanjem preko dolin in
hribov je s svojimi tovariši molil hvalnice, dnevno molitveno uro in večernice. Vmes
pa je občudoval lepoto stvarstva. Ob tem je iz njegovega srca privrela hvalnica Bogu
za številne darove, še zlasti za največjega – odrešenje.
»Sv. Dominik nas
spominja, da sta molitev in osebni odnos z Bogom v izvoru pričevanja vere,
katerega mora vsak kristjan živeti v družini, pri delu, družbeni angažiranosti in
tudi v trenutkih počitka.« Le ta odnos z Bogom, nadaljuje sveti oče, nam lahko
da moč, da v polnosti živimo vse, kar se nam dogaja, še posebej najtežavnejše trenutke.
»Ta svetnik pa nas spominja tudi na pomen zunanjih drž pri naši molitvi.« Če
pokleknemo ali stojimo pred Gospodom, če svoj pogled upiramo v Križanega, če se ustavimo
in zberemo v tišini – vsa ta dejstva niso drugotnega pomena, ampak nam pomagajo, da
smo notranje, z vso svojo osebo, v odnosu z Bogom.
Papež Benedikt XVI. je katehezo
o sv. Dominiku sklenil z opozorilom, kako nujni za naše duhovno življenje so vsakodnevni
trenutki za molitev v miru. Ta čas za pogovor z Bogom si moramo vzeti zlasti med počitnicami.
Na ta način lahko pomagamo tudi tistim, ki so nam blizu, da vstopijo v svetlobo Božje
navzočnosti. Ta prinaša mir in ljubezen, ki ju potrebujemo vsi.